Hassii

Sen sijaduz om kahesandes gruppas, tabluden seičemendes periodas.

Ei ole hassijad londuses. Se om transaktinoidine ratud element. Germanižiden fizikantedomehiden grupp Jügedoiden ioniden Institutaspäi (Darmštadt) avaiži hassijan vl 1984 hahktinan-208 i raudan-58 südäitukreakcijas.

Vspäi 1997 element om nimitadud Saksanman Hessen-man mödhe (latin.: Hassia), Darmštadt oli sen keskaigaižeks pälidnaks.

Himižed ičendad oma osmijan kartte.

Hassii om radioaktivine päličmänendmetall. Metallan muju om hobedaiž-vauged ezimeletaden. Ei ole sadud znamasižes lugumäras heredan čihodamižen tagut.

Atommass — 269. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 40,7 g/sm³ (ezimeletaden).

Vodele 2010 kaik om 12 avaitud izotopad 263..271, 273, 275 da 277 atommassanke, i niiden koume izomärad. Kaikiš hätkemban hassii-269-izotopan pol'čihodamižen pord om 9,6 sekundad. Kaikiden izotopoiden čihodamine tegese α-sädegoičendanke, lopiše siborgijan sädandal. Sen ližaks kebnemb hassii-264 jagase erazvuiččikš südäitukuikš.

• Hassii webelements.com-saital. (angl.)