Kalii

Sen sijaduz om ühtendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — ühtenden gruppan päalagruppas, IA), tabluden nelländes periodas.

Kalii om levitadud Man kores, sen seičemenz' element (2,4 %) i videnz' metall levigandusen mödhe. Element om aktivine himižešti lujas, i sikš ei voi löuta sidä londuses puhthas olendas, necil se om natrijan pojav.

Vl 1807 anglijalaine Hemfri Devi-himik sai puhtast kalijad ezmäižen kerdan sen nozolan gidrohapandusen (KOH) elektrolizan abul. Nimituz libub araban al'-kali-sanaspäi «potaš» (kalijan karbonat).

Kalijan biologine ühtnend om tarbhaine. Stajad mülütadas kalijad, sen mairiž voib kucta kibuid eläbil olijoil. Kalii i natrii oma antagonistoikš biologižes funkcijas.

Kalii om pehmed hobedaižvauged muglmetall. Kristalline segluz om kubine.

Atommass — 39,0983. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 0,856 g/sm³. Suladandlämuz — 336,8 K (63,65 C°). Kehundlämuz — 1047 K (773,85 C°).

Londuseline kalii kogoneb koumes izotopaspäi, kaks' niišpäi oma stabiližed: ³⁹K (93,258 %), ⁴⁰K (0,0117 %, T_½ — 1,25 mlrd vot) i ⁴¹K (6,730 %). Kaikuččel sekundal ⁴⁰K-izotopan nell' tuhad čihodamižid tegese ristitun hibjas, voib kodvda dozimetral kalijan kodiühtnendoid (potaš, kalijan hlorid, kalijan nitrat-selitr). Se izotop otab nell' videndest ristitun hibjan londuseližes radioaktivižuses (4..5 kBk), ¹⁴C-izotop otab jättud päpaloin. Tetas mugažo 23 ratud radioaktivišt izotopad 31..38, 42..56 atommassanke, i niiden viž izomärad. Kaikiš hätkembad oma ⁴³K-izotop, sen T_½=22,3 časud, i ⁴²K 12,35 časud pol'čihodamižen pordonke. Radioaktivižed izotopad hajetas protonižen (nomerad 31..34) vai β-čihodamižen (kaik toižed) kal't, kändasoiš argonaks vai kal'cijaks.

Kalii muigotub il'mas teravas, sädab gidrohapandust vedes poukahtusel, ujub sen pindal. Pidab kaita metallad karasinas, benzinas vai silikonas. Muigotandmärad: +1, 0. Luja endištai. Ani eile metallan reakcijad azotanke. Rikin i azotan muiktused palastudas kalijal. Kalijan ühthesuladuz natrijanke om nozol honuzližel lämudel.

Sadas kalijad sen hloridan vai gidrohapandusen elektrolizan mahtusel.

Endištuz sulatud kalijan hloridaspäi kal'cijan karbidal, alüminijal vai olal om znamasine tegimištos, mugažo termohimižen endištandan reakcii om:

${\displaystyle {\mathsf {Na+KOH{\xrightarrow[{N_{2}}]{380-450^{o}C}}NaOH+K}}}$ 

Sadud kalijan soliden ühesa kümnendest ümbriratas mineraližikš heretusikš.

Kalii sen peroksidanke (K₂O₂) kavutasoiš veden termohimižes jagandas vezinikaks i hapanikaks («Gaz de Frans»-kaliicikl, Francii). Ottas kalijan solid gal'vanižhe tehnikha.

• Kalii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz kalijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)