Sklodovskaja-Küri Marija

7. kül'mku 1867, Varšav, Pol'šanman kunigahuz-jenaralgubernatorkund, Venäman imperii — kol. 4. heinku 1934, Sansell'moz-sanatorii, Passi-kommun Francijan Al'piš) oli francine fizikantedomez' da himik pol'šan augotižlibundanke. Pani radiohimii-tedon alust.

Sklodovskaja-Küri Marija
franc.: Marie Curie pol'š.: Maria Skłodowska-Curie
Marija Küri vl 1911
nimi sündundan jäl'ghe:	pol'š.: Marya Salomea Skłodowska[1]
radmižen toižend:	учёная-физик, himik, преподавательница университета
sündundan dat:
sündundan sijaduz:	Varšav, Kongressi-Poola[d], Venemaa keisririik[d][2][3][4][14]
valdkund:	Francii[15][14]  Venemaa keisririik[d]  Pol'šanma[16][17][18][14]
kolendan dat:
kolendan sijaduz:	Sancellemoz[d], Passy[d][2][4]
tat:	Władysław Skłodowski[d]
mam:	Bronisława Skłodowska[d]
avtograf:
Sklodovskaja-Küri Marija VikiAitas
Om sädusid VikiPurtkiš

Radioaktivižuz-tärtusen tegii da tedoidai. Sai Nobelän premijad fizikas (1903) i himijas (1911), ezmäine sanu premijad naine i üks'jäine sanu sidä kahtišti.

Tedonaine avaiži radioaktivižust ühtes ičeze Pjer Küri-mužikanke i Anri Bekkerelinke. Sklodovskaja-Küri avaiži mužikanke mugažo radii- i polonii-elementoid.

Marija Sklodovskaja oli sündnu Varšavha mez'gimnazijan Vladislav Sklodovskii-direktoran, matematikan i fizikan opendajan (1832−1902) kanzha. Bronislava Boguskaja-mam ohjanzi Varšavan školal neičukaižiden täht edel Marijan sündundad. Tat oli Piterin universitetan pästnikan i valatoiti Marijan šingotest lujas. Kaks' sizart i vell' oliba Marijal, openuiba gimnazijas hüvin.

Marijal ei olend voimusid sada üläopendust Varšavan universitetas, ottihe openumha siš mehid vaiše. Radoi guvernantal i eli gollüdes, no jätksi sada tedoid iče kirjoišpäi. Sirdi Parižha, openui Sorbonnas vll 1891−1893. Sai grantad terasen magnitičendoiden tedoidusen täht i säti tundmust ičeze Pjer Küri-mužikanke.

Ezmäižen mail'man sodan aigan Marija abuti opeta ristituid kävutamha röntgenapparatoid pöudläžundkodiš.