Gadolinij je kemični element s simbolom Gd in atomskim številom 64.
Gadolinij je srebrno bela kovina, ko odstranimo oksidacijo. Je le malo koven gnetljivi element iz redkih zemelj. Gadolinij počasi reagira z atmosferskim kisikom ali vlago in tvori črno prevleko. Gadolinij pod Curiejevo točko 20 °C (68 °F) je feromagneten, ki je privlačnejši za magnetno polje kot nikelj. Nad to temperaturo je najbolj paramagnetni element. V naravi ga najdemo le v oksidirani obliki. Ko je enkrat separiran, ima zaradi podobnih kemijskih lastnosti običajno nečistoče drugih redkih zemelj.
Gadolinij | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Izgovarjava | IPA: [gadolínij] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Videz | srebrno bel | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Standardna atomska teža Ar, std(Gd) | 157,25(3) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Gadolinij v periodnem sistemu | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vrstno število (Z) | 64 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Skupina | n/a | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Perioda | perioda 6 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Blok | blok f | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Razporeditev elektronov | [Xe] 4f7 5d1 6s2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 25, 9, 2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Faza snovi pri STP | trdnina | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Tališče | 1312 °C | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vrelišče | 3000 °C | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Gostota (blizu s.t.) | 7,90 g/cm3 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
v tekočem stanju (pri TT) | 7,4 g/cm3 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Talilna toplota | 10,05 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Izparilna toplota | 301,3 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Toplotna kapaciteta | 37,03 J/(mol·K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Parni tlak (calculated)
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Oksidacijska stanja | 0, +1, +2, +3 (rahlo bazični oksid) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 1,20 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ionizacijske energije |
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Atomski polmer | empirično: 180 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kovalentni polmer | 196±6 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Spektralne črte gadolinija | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Druge lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojavljanje v naravi | prvobitno | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kristalna struktura | heksagonalna gosto zložena (hgz) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Hitrost zvoka tanka palica | 2680 m/s (pri 20 °C) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Temperaturni raztezek | α poly: 9,4 µm/(m⋅K) (apri 100 °C) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Toplotna prevodnost | 10,6 W/(m⋅K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Električna upornost | α, poly: 1,310 µΩ⋅m | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Magnetna ureditev | feromagnetik–paramagnetik pretvorba pri 293,4 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Magnetna susceptibilnost | +755.000,0·10−6 cm3/mol (300,6 K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Youngov modul | α form: 54,8 GPa | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Strižni modul | α form: 21,8 GPa | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Stisljivostni modul | α form: 37,9 GPa | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Poissonovo razmerje | α form: 0,259 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Trdota po Vickersu | 510–950 MPa | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Številka CAS | 7440-54-2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Zgodovina | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Poimenovanje | po mineralu gadolinitu (ki nosi ime odkritelja - Johan Gadolin) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Odkritje | Jean Charles Galissard de Marignac (1880) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Prva izolacija | Lecoq de Boisbaudran (1886) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Najpomembnejši izotopi gadolinija | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Gadolinij je leta 1880 odkril Jean Charles de Marignac, ki je z uporabo spektroskopije dokazal njegov oksid. Imenovan je po mineralu gadolinit, enem od mineralov, v katerem se nahaja gadolinij; mineral sam pa nosi ime finskega kemika Johana Gadolina. Čisti gadolinij je prvi izoliral kemik Paul Emile Lecoq de Boisbaudran okoli leta 1886.
Gadolinij ima nenavadne metalurške lastnosti, saj lahko le 1% gadolinija bistveno izboljša obdelovalnost in odpornost na oksidacijo pri visokih temperaturah za železo, krom in sorodne kovine. Gadolinij kot kovina ali sol absorbira nevtrone in se zato včasih uporablja za zaščito pri nevtronski radiografiji in v jedrskih reaktorjih.
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Gadolinij, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.