Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.
To sijočo sivkasto-belo, trdno prehodno kovino, ki je podobna titanu, zlahko pridobimo iz cirkona, in je zelo odporna proti koroziji. Na prvem mestu ga uporabljajo v jedrskih reaktorjih za absorber nevtronov in za izdelavo zlitin, odpornih proti koroziji.
Cirkonij | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Izgovarjava | IPA: [ʦiɾˈkoːni] | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Videz | srebrno bel | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Standardna atomska teža Ar, std(Zr) | 91,224(2) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Cirkonij v periodnem sistemu | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vrstno število (Z) | 40 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Skupina | skupina 4 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Perioda | perioda 5 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Blok | blok d | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Razporeditev elektronov | [Kr] 4d2 5s2 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 10, 2 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Faza snovi pri STP | trdnina | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Tališče | 1855 °C | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vrelišče | 4377 °C | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Gostota (blizu s.t.) | 6,52 g/cm3 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
v tekočem stanju (pri TT) | 5,8 g/cm3 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Talilna toplota | 14 kJ/mol | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Izparilna toplota | 591 kJ/mol | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Toplotna kapaciteta | 25,36 J/(mol·K) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Parni tlak
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Lastnosti atoma | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Oksidacijska stanja | −2, 0, +1, +2, +3, +4 (amfoterni oksid) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 1,33 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ionizacijske energije |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Atomski polmer | empirično: 160 pm | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kovalentni polmer | 175±7 pm | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Spektralne črte cirkonija | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Druge lastnosti | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojavljanje v naravi | prvobitno | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kristalna struktura | heksagonalna gosto zložena (hgz) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Hitrost zvoka tanka palica | 3800 m/s (pri 20 °C) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Temperaturni raztezek | 5,7 µm/(m⋅K) (pri 25 °C) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Toplotna prevodnost | 22,6 W/(m⋅K) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Električna upornost | 421 nΩ⋅m (pri 20 °C) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Magnetna ureditev | paramagnetik | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Youngov modul | 88 GPa | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Strižni modul | 33 GPa | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Stisljivostni modul | 91,1 GPa | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Poissonovo razmerje | 0,34 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Mohsova trdota | 5,0 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Trdota po Vickersu | 820–1800 MPa | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Trdota po Brinellu | 638–1880 MPa | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Številka CAS | 7440-67-7 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Zgodovina | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Poimenovanje | po circon, cargun زرگون to je "zlate barve". | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Odkritje | Martin Heinrich Klaproth (1789) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Prva izolacija | Jöns Jakob Berzelius (1824) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Najpomembnejši izotopi cirkonija | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Cirkonij, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.