Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.
Astat | |||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Izgovarjava | IPA: [astát] | ||||||||||||||||||||||||||
Videz | neznan, verjetno kovinski | ||||||||||||||||||||||||||
Masno število | [210] | ||||||||||||||||||||||||||
Astat v periodnem sistemu | |||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||
Vrstno število (Z) | 85 | ||||||||||||||||||||||||||
Skupina | skupina 17 (halogeni) | ||||||||||||||||||||||||||
Perioda | perioda 6 | ||||||||||||||||||||||||||
Blok | blok p | ||||||||||||||||||||||||||
Razporeditev elektronov | [Xe] 4f14 5d10 6s2 6p5 | ||||||||||||||||||||||||||
Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 32, 18, 7 | ||||||||||||||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||
Faza snovi pri STP | trdnina | ||||||||||||||||||||||||||
Vrelišče | (At2) 230±3 °C (ocenjeno) | ||||||||||||||||||||||||||
Gostota (blizu s.t.) | (At2) 6,35±0,15 g/cm3 (predvideno) | ||||||||||||||||||||||||||
Molski volumen | (At2) 32,94 cm3/mol (predvideno) | ||||||||||||||||||||||||||
Izparilna toplota | (At2) 54,39 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||
Parni tlak
| |||||||||||||||||||||||||||
Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||||||
Oksidacijska stanja | −1, +1, +3, +5, +7 | ||||||||||||||||||||||||||
Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 2.2 | ||||||||||||||||||||||||||
Ionizacijske energije |
| ||||||||||||||||||||||||||
Kovalentni polmer | 150 pm | ||||||||||||||||||||||||||
Van der Waalsov polmer | 202 pm | ||||||||||||||||||||||||||
Druge lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||
Pojavljanje v naravi | iz razpada | ||||||||||||||||||||||||||
Kristalna struktura | ploskovno centrirana kocka (pck) (predvideno) | ||||||||||||||||||||||||||
Toplotna prevodnost | 1,7 W/(m⋅K) | ||||||||||||||||||||||||||
Številka CAS | 7440-68-8 | ||||||||||||||||||||||||||
Zgodovina | |||||||||||||||||||||||||||
Poimenovanje | po grškem pridevniku astatos (αστατος),t.j. "nestalen" | ||||||||||||||||||||||||||
Odkritje | Dale R. Corson, Kenneth Ross MacKenzie, Emilio Segrè (1940) | ||||||||||||||||||||||||||
Najpomembnejši izotopi astata | |||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||
Je kemijski element VII. glavne skupine periodnega sistema. Spada med nekovine, halogene in radioaktivne elemente. V naravi je izredno redek: v zemeljski skorji ga je skupaj z ozračjem manj kot 30 g. Astat je zelo nestabilen, kratkoživ radioaktiven element, najbolj dolgoživ izotop ima razpolovni čas okoli 8 ur, in od tod tudi njegovo poimenovanje, saj ime astat prihaja iz grške besede astatos, kar pomeni nestabilen.
Ima močno izražen kovinski značaj. Odkrili so ga Corson, MacKenzie in Segrè leta 1940. Pridobivajo ga umetno.
Ima 6 lupin.
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Astat, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.