Milan Kučan: Slovenski politik in državnik

januar">14. januar 1941, Križevci, Kraljevina Jugoslavija (danes Slovenija).

Milan Kučan
1. predsednik Republike Slovenije
Na položaju 25. junij 1991 – 1. december 2002 (predsednik od osamosvojitve Slovenije)
Naslednik	Janez Drnovšek
5. predsednik Predsedstva Republike Slovenije
Na položaju 1990 – 25. junij 1991
Predhodnik	Janez Stanovnik (kot predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije)
predsednik Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije
Na položaju maj 1986 – december 1989
Predhodnik	Andrej Marinc
Naslednik	Ciril Ribičič
Osebni podatki
Rojstvo	14. januar 1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:14|2|0}}) (83 let) Križevci, Dravska banovina, Kraljevina Jugoslavija
Politična stranka	Zveza komunistov Slovenije, Združena lista socialnih demokratov, nobena
Zakonci	Štefka Kučan
Poklic	politik, politični komisar, pravnik, pravoznanec
Podpis

Kučan je bil predsednik Predsedstva Republike Slovenije v okviru Jugoslavije, in sicer od izvolitve na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 do 25. junija 1991, ko je Slovenija razglasila neodvisnost. 23. decembra 1991 se je funkcija s sprejetjem Ustave Republike Slovenije preimenovala v predsednika Republike Slovenije in uvedla petletni mandat. Ob koncu dveletnega mandata je bil 6. decembra 1992 ponovno izvoljen za predsednika na prvih volitvah v samostojni Sloveniji. Leta 1997 je bil izvoljen še za drugi petletni mandat, ki se mu je iztekel 1. decembra 2002.

 

Rodil se je na goričkem delu Prekmurja, v evangeličanski kmečki družini, očetu Kolomanu Küčanu in materi Mariji (roj. Varga).

Prvi pomemben politični položaj, ki ga je zasedal, je bil predsednik Zveze socialistične mladine Slovenije od 1968 do 1969. Nato je postal član sekretariata Zveze komunistov Slovenije. Na tem položaju je ostal do leta 1973, ko je postal sekretar Zveze komunistov Slovenije. Leta 1978 je postal predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije. To dolžnost je opravljal do leta 1982, ko je postal slovenski predstavnik v predsedstvu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Od pomladi 1986 do decembra 1989 je bil predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije.

Leta 1990 je bil na neposrednih volitvah v drugem krogu (njegov glavni protikandidat je bil Jože Pučnik) izvoljen za dveletni mandat predsednika Predsedstva Republike Slovenije. Funkcijo je opravljal med slovensko osamosvojitveno vojno. Tik pred začetkom vojne je podpisal Deklaracijo za mir 1991, katere podpisniki so se zavzemali za razorožitev Slovenije in Slovenijo brez vojske.^{[navedi vir]} Po osamosvojitvi je ponovno kandidiral in bil leta 1992 že v prvem krogu izvoljen za petletni mandat. Leta 1997 je še drugič (v skladu z Ustavo Republike Slovenije iz leta 1991) zmagal v prvem krogu in si zagotovil vnovičen petletni mandat.

Leta 2004 je soustanovil politično društvo Forum 21 in postal njegov predsednik.

Leta 2014 je prejel nagrado bodeča neža za seksistično izjavo, ko je novinarki svetoval, naj se ukvarja s tem, da ni poročena, namesto da ga sprašuje.

Ko je Borut Pahor leta 2010 s terminom "strici iz ozadja" opozoril, da obstajajo ljudje iz civilne družbe, ki želijo vplivati na politiko, se je med njimi omenjalo tudi Milana Kučana. Na soočenju pred predsedniškimi volitvami (2017) na POP TV je Borut Pahor priznal, da ga je, ko je bil predsednik vlade RS, Milan Kučan pozval, naj odstopi, saj bodo na mesto predsednika vlade umestili Zorana Jankovića.^{[navedi vir]} Bil je med skupino državljanov, ki so prišli Jankovića osebno pozvat, naj na parlamentarnih volitvah 2011 kandidira. Janković je na volitvah zmagal, vlade pa mu ni uspelo sestaviti. Javno je podpiral tudi Alenko Bratušek, na predsedniških volitvah 2012 pa je podporo izrekel Danilu Türku.^{[navedi vir]}

Ko je eden od ustanovnih članov SMC, Bojan Dobovšek, izstopil iz stranke, je med razloge med drugim navedel, da se je Miro Cerar o odločitvah prevečkrat posvetoval z Milanom Kučanom in njegovim krogom.^{[navedi vir]} Kučan je zanikal, da bi bil stric iz ozadja, da pa je Borutu Pahorju svetoval, če je nasvet želel, prav tako mu je kaj sporočil, če je to čutil sam.

• zlati častni znak svobode Republike Slovenije – 24. junij 2003
• Valvasorjevo častno priznanje za izročitev zbirke protokolarnih daril, ki jih je prejel v času svojih predsedniških mandatov, Muzeju novejše zgodovine Slovenije - 2003
• častni meščan Ljubljane – 9. maj 2007
• vatikansko odlikovanje viteza s kolajno Pijevega reda (Collare dell'Ordine Piano) – 19. april 1993
• častni občan Murske Sobote – 2020