Slovenske ljudske pesmi so se razvijale iz preprostih ljudskih napevov, ki so se s časom nadgrajevali, spreminjali in nato oblikovali v mnogotere različice napeve.
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: slogovna pravila. |
Še izrazitejši pretok pesmi in zgodb pa se je povečal, ko so se ljudje začenjali seliti. Te so v največji meri prenašali potujoči pevci ter godci, pa tudi vojaki, študenti in rokodelci. Peli in igrali so jih ob raznih tradicionalnih praznikih, kot so Kupalo, Jurjevo, Koledo ali ob družabnih dogodkih, kot so ženitovanja, sedmine, veselice, sejmi, martinovanje, pustovanje in ob zaključkih večjih kmečkih del; takrat so opevali žetev, košnjo, sečnjo, mlačvo, oranje, trgatev, ličkanje. Slovenske ljudske pesmi so po motivih primerljive z ostalimi slovanskimi ljudskimi pesmimi.
V 19. in 20. stoletju smo Slovenci imeli še zelo velik izbor ljudskih pesmi. Pesmi so po raznih krajih Slovenije prevzemale besedišče z dialektom krajevnega jezika in tako je nastajala večja pestrost ter svojski zvok pesmi. V 19. stoletju se je začelo zbiranje slovenskih ljudskih pesmi (poleg ostalega ljudskega izročila). Najpomembnejše pionirsko delo je opravil Karel Štrekelj s knjigo Slovenske narodne pesmi, ki jo je izdal v več zvezkih konec 19. in v začetku 20. stoletja. Kasneje je bila Štrekljeva zbirka ljudskih pesmi še večkrat ponatisnjena. V 20. stoletju je veliko ljudskih pesmi zbrala in izdala tudi etnologinja Zmaga Kumer.
Ponarodele pesmi niso isto kot ljudske pesmi. Takšne ponarodele pesmi so npr. pesmi; Slovenec sem, Kje so moje rožice, Kje so tiste stezice in druge, ki je napisal Gustav Ipavec, kasneje pa so doživele med ljudskimi pevci razne priredbe. Staro slovensko ljudsko petje oživlja slovenski ansambel Trotamora Slovenica.
Leta 1910 je Janko Žirovnik nabral ljudske pesmi in izdal drobno knjižico, v kateri je uredil del pesmi, ki so jih peli Slovenci ob raznih prilikah. Knjižica ima naslov Narodne pesmi z napevi- (za štiri enake glasove). Naslovi teh pesmi so deloma povzeti spodaj:
Na Tržaškem je v 19. in 20. stoletju nastalo veliko ljudskih pesmi, ki se premalokrat slišijo v širšem slovenskem prostor. Nekaj takih je:
Slovenska pevska kultura se je v času druge svetovne vojne obogatila z velikim številom partizanskih pesmi. Ohranjenih je preko 12000 pesniških enot teh pesmi. Veliko teh je bilo uglasbenih in izvajanih že med vojno, govorijo pa o nadčloveški borbi malega naroda, ki je z odločnostjo svoje volje preživel in s svojimi zavezniki tudi zmagal. Prirejene so večinoma za zborovsko petje, največkat pa jih poje Partizanski pevski zbor in razni mešani pevski zbori v Sloveniji in zamejstvu. Pogosto se izvajajo pesmi:
Že Primož Trubar, ki je bil tudi sam dober pevec, Jurij Dalmatin in Adam Bohorič so zapisali ali sami napisali več slovenskih pesmi, kot so:
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Slovenske ljudske pesmi, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.