Janez Drnovšek: Slovenski politik (1950-2008)

maj">17. maj 1950, Celje, † 23. februar 2008, Zaplana.

Janez Drnovšek
2. predsednik Republike Slovenije
Na položaju 22. december 2002 – 23. december 2007
Predhodnik	Milan Kučan
Naslednik	Danilo Türk
2. predsednik vlade Republike Slovenije
Na položaju 14. maj 1992 – 7. junij 2000
Predhodnik	Alojz Peterle
Naslednik	Andrej Bajuk
Na položaju 30. november 2000 – 19. december 2002
Predhodnik	Andrej Bajuk
Naslednik	Anton Rop
13. predsednik Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije
Na položaju 15. maj 1989 – 15. maj 1990
Predhodnik	Raif Dizdarević
Naslednik	Borisav Jović
Rojstvo	17. maj 1950({{padleft:1950|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[…] Celje, Socialistična republika Slovenija, SFRJ
Smrt	23. februar 2008({{padleft:2008|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[…] (57 let) Zaplana
Poklic	ekonomist, diplomat, politik, pisatelj, politični komisar, bankir, poslovnež
Podpis

Rodil se je v Celju, odraščal v vasi Kisovec blizu Zagorja ob Savi. Doktoriral je iz ekonomije in kasneje deloval v različnih podjetjih in v diplomaciji. Aktiven je bil že v jugoslovanski politiki; bil je slovenski delegat Zbora republik in pokrajin Socialistične federativne republike Jugoslavije, leta 1989 pa postal tudi član predsedstva države, maja istega leta pa tudi predsednik predsedstva.

Po osamosvojitvi Slovenije je leta 1992 postal predsednik Liberalne demokracije Slovenije, istega leta pa tudi predsednik Vlade Republike Slovenije. Leta 2002 je bil izvoljen na mesto predsednika republike, kjer je ostal en mandat, za vnovično kandidaturo pa se ni odločil. Umrl je 23. februarja 2008 zaradi raka. Bil je znan po svojem humanitarnem delu, duhovnosti in mestoma nekonvencionalnosti.

Janez Drnovšek se je rodil v Celju, odraščal pa je v mestecu Kisovec v Občini Zagorje ob Savi, kjer je bil njegov oče Viktor (1925–2005) vodja rudnika, mati Silva (1921–1976) pa gospodinja. Drnovšek je leta 1973 diplomiral iz ekonomije na Univerzi v Ljubljani.

Nekaj časa je delal kot pripravnik v banki Le Havre. Leta 1975 je pri 25 letih postal finančnik v SGP Beton Zagorje, gradbenem podjetju. Dve leti kasneje je leto dni deloval tudi kot ekonomski svetovalec na jugoslovanskem veleposlaništvu v Kairu.

Leta 1981 je zagovarjal magistrsko nalogo na temo analize organizacijskega razvoja tipičnega gradbenega podjetja. V začetku 80. let 20. stoletja je bil zaposlen kot direktor Ljubljanske banke v Trbovljah. Eno leto je služboval kot ekonomski svetovalec jugoslovanske ambasade v egiptovskem Kairu. Leta 1986 je na Univerzi v Mariboru doktoriral s temo Mednarodni denarni sklad in Jugoslavija.

Notranja politika

Leta 1986 je postal slovenski delegat Zbora republik in pokrajin SFRJ; to dolžnost je opravljal do leta 1989, ko je bil izvoljen za člana predsedstva SFRJ. 15. maja 1989 je postal tudi predsednik Predsedstva SFRJ; dolžnost predsednika je opravljal eno leto, do 15. maja 1990.

1992 je postal predsednik stranke LDS, kar je ostal do 2003. Istega leta je postal tudi predsednik Vlade Republike Slovenije; ta položaj je zasedal do 2002, razen z nekajmesečno prekinitvijo v času Bajukove vlade leta 2000.

1. decembra leta 2002 je bil izvoljen za predsednika republike Slovenije s predvidenim koncem mandata leta 2008. Marca 2004 je bil imenovan za častnega senatorja Evropske akademije znanosti in umetnosti.

30. januarja 2006 je po 14 letih formalno izstopil iz stranke LDS. Kot razlog je navedel, da se želi popolnoma posvetiti novoustanovljenemu civilno-družbenemu Gibanju za pravičnost in razvoj.

23. aprila 2007 je uradno sporočil, da se na naslednjih predsedniških volitvah ne namerava potegovati za drugi mandat.

V letih 2003–2005 je organiziral deset Pogovorov o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike. Opredelil jih je kot »..vrsto razprav, ki jih bo spodbujal in moderiral predsednik republike s skupino slovenskih razumnikov«, namenjenih »...strateškim vprašanjem razvoja Slovenije v 21. stoletju«.

Zunanja politika

 

 

Ob sprejemu tajnika Svetega sedeža za odnose z državami aprila 2007 je Drnovšek dejal, da je Ahtisaarijev načrt največ, kar je lahko bivši finski predsednik ponudil sprtima stranema na Kosovu, vendar pa idealne rešitve nakopičenih problemov, ki bi bile sprejemljive za vse, očitno ni. Zato je pomembno, da mednarodna skupnost in politično vodstvo Srbije podpreta načrt.

Janez Drnovšek je bil pobudnik in predsednik Gibanja za pravičnost in razvoj.

Leta 1999 so mu odkrili raka na ledvicah, nakar so mu odstranili eno ledvico.

Decembra 2005 je potrdil, da ima poleg sina Jaše tudi izvenzakonsko hčer, skladateljico Nano Forte.

17. januarja 2006 je v intervjuju za hrvaški časnik Nacional izjavil, da so mu leta 2001 odkrili novonastale metastaze na pljučih, pozneje pa še na jetrih; proti raku se je do januarja 2004 boril z alternativno medicino ter se pred tem predvsem iz zdravstvenih razlogov odrekel uživanju mesa (bil je namreč vegetarijanec), nato pa opustil vsakršno zdravljenje, kar je sprožilo javno debato o odgovornosti politikov do svojega zdravja. Na koncu je 25. oktobra 2007 ob otvoritvi novega Onkološkega inštituta v Ljubljani dejal, da je onkološko zdravljenje raka edina učinkovita metoda.

Smrt

Janez Drnovšek je umrl dva meseca po končanem mandatu predsednika republike, 23. februarja 2008 doma na Zaplani po dolgem boju z rakom. Umrl je teden dni po tem, ko se je 17. februarja 2008 v javnosti, na spletnih forumih in različnih spletnih straneh pojavila nepreverljiva vest o njegovi smrti, ki je njegov kabinet ni komentiral. Kmalu po smrti so njegovo telo upepelili. Pokopan je bil v ožjem družinskem krogu v Zagorju ob Savi.

• Moja resnica, Mladinska knjiga, 1996
• Meine Wahrheit (prevod Moje resnice), SmartBooks Publishing AG, 1998
• El laberinto de los Balcanes, Edicciones B, 1999
• Escape from Hell (izdano kot e-knjiga)
• Misli o življenju in zavedanju, Mladinska knjiga, 2006
• Zlate misli o življenju in zavedanju, Mladinska knjiga, 2006
• Bistvo sveta, Mladinska knjiga, 2006
• Vom Wesen der Welt (prevod Bistva sveta), Mohorjeva založba, 2006
• Pogovori, Mladinska knjiga, 2007