Unescova Svetovna Dediščina

Najstarejši seznam zajema nepremično kulturno ali naravno dediščino. Dopolnjujejo ga vse od leta 1978. Na prvem seznamu je bilo 12 območij. Unescov seznam svetovne dediščine je leta 2008 štel 878 krajev, pri čemer jih je 679 kulturnih spomenikov, 174 naravnih, 25 pa mešanih v 145 državah.

Leta 2013 je bilo na Unescovem seznamu skupno 981 znamenitosti kulturne ali naravne dediščine: 759 kulturnih, 193 naravnih in 29 mešanih; nahajala so se v 160 državah. Med vsemi državami je največ znamenitosti v Italiji in na Kitajskem (55 znamenitosti), sledita Španija (48) in Nemčija (46), korak za njimi je Francija (45).

Leta 2020, 75 let po ustanovitvi organizacije UNESCO, je na seznamu že 1121 lokacij, od tega 869 kulturnih in 39 mešanih. Leta 20200 pa ima 1154 lokacij v 167 državah, od tega 43 čezmejnih.

Znamenitosti na predlog posameznih držav ali skupnih nominacijah več držav po številnih strokovnih preverjanjih, posebej strokovne organizacije ICOMOS, obravnava mednarodni Svetovni program dediščine (World Heritage Programme) pod upravo Odbora za svetovno dediščino (World Heritage Committee). Odbor zastopa 21 držav, ki jih za 4-letni mandat izvoli generalna skupščina.

Unescov program izbira, imenuje in usmerja ohranjanje znamenitosti izjemnega kulturnega ali naravnega pomena za človeštvo. Pod določenimi pogoji lahko te znamenitosti pridobijo finančna sredstva iz Fonda svetovnih znamenitosti (World Heritage Fund). Program je bil ustanovljen s konvencijo o zaščiti in ohranitvi svetovne kulturne in naravne dediščine na Unescovi konferenci 16. novembra 1972. Odtlej je 185 držav ratificiralo konvencijo. Slovenija je bila, tedaj še v okviru Jugoslavije, med najbolj aktivnimi članicami že ob koncu sedemdesetih let.

Od leta 1986 so na seznam naravne dediščine vpisane Škocjanske jame. Sledila je leta 2011 skupna evropska nominacija, znotraj katere so kolišča na Ljubljanskem barju, od leta 2012 pa še rudnik živega srebra Idrija, skupaj z Almadenom v Španiji. Slovenija ima, z drugimi gozdnatimi državami Evrope, sprejeto še nominacijo bukovih gozdov, ki ležijo na južni strani države: Krokar in Snežnik Ždrocle. Že dlje časa si za vpis prizadeva tudi Bolnišnica Franja, v pripravi pa je tudi nominacija Krasa v sodelovanju z drugimi državami in Plečnikove dediščine v Ljubljani. Kar štiri območja Unescove svetovne dediščine v Sloveniji so glede na velikost države in število prebivalcev izredno veliko, bistveno več kot v sosednjih državah, razen na Hrvaškem.

Slovenija ima tudi 6 enot vpisanih na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. To so:

• Škofjeloški pasijon
• Obhodi kurentov
• Klekljanje čipk
• Umetnost suhozidne gradnje, znanja in tehnike (večnacionalna nominacija)
• Čebelarstvo in
• gojenje lipicancev (večnacionalna nominacija).

 

Merila za svetovno naravno nepremično dediščino

Naraven spomenik mora zadoščati vsaj enemu od naslednjih meril, da je lahko sprejet na seznam svetovne dediščine:

• Izhaja iz pomembnega obdobja oziroma stopnje v zgodovini Zemlje ter nosi informacije o življenju, geologiji, zemeljskih oblikah, fizični geografiji.
• Gre za tekoči ekološki ali biološki proces evolucije kopenske ali vodne združbe.
• Gre za izreden naraven pojav, izjemno naravno lepoto.
• Gre za značilni naravni habitat, namenjen ohranjanju biotske raznovrstnosti na mestu samem.

Merila za svetovno kulturno nepremično dediščino

• Spomenik je mojstrovina človeške ustvarjalne genialnosti,
• Kaže pomembno izmenjavo človeških vrednot v času znotraj kulturnega območja, na področju arhitekture ali tehnologije, spomeniških lastnosti, načrtovanja mest ali krajinskega načrtovanja,
• Je edinstven dokaz kulturnega izraza obstoječe civilizacije ali izumrle tradicije,
• Je izreden primer tipa zgradb ali arhitekturne ali tehnološke tipologije ali krajine, ki prikazuje pomembno stopnjo v človeški zgodovini,
• Je izreden primer tradicionalnih človeških naselij ali rabe tal, ki je značilna za določeno kulturo, še posebej, če je ta ogrožena zaradi vplivov ali nepovratnih sprememb,
• Je neposredno ali jasno povezana z dogodki ali živimi tradicijami, z zamislimi ali prepričanji, z umetniškimi in literarnimi deli izrednega svetovnega pomena.

Opomba: