Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Na zahodu meji na Iran, na jugu in vzhodu na Pakistan, na severu na Turkmenistan, Uzbekistan in Tadžikistan ter v skrajni vzhodni točki na Kitajsko. Površina meri 625.225 km².
Islamski emirat Afganistan dari: افغانستان (Afġānestān) pašto: افغانستان (Afġānistān) | |
---|---|
Geslo: »Ni boga razen Alaha. Mohamed je njegov prerok.« | |
Himna: Dā də bātorāno kor | |
Glavno mesto | Kabul |
Uradni jeziki | paštunščina, perzijščina (dari) |
Demonim(i) | Afganistanec, Afganistanka |
Vlada | Islamska republika Afganistan (de jure) Islamski emirat Afganistan (de facto) |
Neodvisnost | |
• razglašena | 8. avgust 1919 |
• priznana | 19. avgust 1919 |
Površina | |
• skupaj | 652.230 km2 (40.) |
• voda (%) | zanemarljivo |
Prebivalstvo | |
• ocena 2019 | 32.225.560 (43.) |
BDP (ocena 2018) | |
• skupaj (PKM) | 72,911 milijarde $ (96.) |
• na preb. (PKM) | 2024 $ (169.) |
HDI (2018) | 0,496 · 170. |
Valuta | afgani (AFN) |
Časovni pas | UTC +4:30 |
• poletni | UTC +4:30 |
Klicna koda | +93 |
Internetna domena | .af |
Afganistan je že stoletje prizorišče rednih krvavih spopadov, kot t. i. tamponska cona v igri za globalni vpliv med svetovnimi velesilami, ki so se pričeli s prvo angleško-afganistansko vojno leta 1919 in dosegli vrhunec s sovjetsko-afganistansko vojno med hladno vojno konec 1970. let, v kateri je umrlo milijon Afganistancev. Spopadi so se nadaljevali z državljansko vojno in vzponom ekstremistične talibske vlade. Talibane je z oblasti odstranila invazija zahodnih sil pod vodstvom Združenih držav Amerike leta 2001, vendar so deli države ostali pod njihovim nadzorom. Po dvajsetletni vojni med mednarodno priznano vlado Islamske republike Afganistan in talibani so slednji v ofenzivi leta 2021 zasedli prestolnico in znova vzpostavili Islamski emirat Afganistan.
Posledica desetletja trajajočega konflikta je, da je Afganistan danes ena najnevarnejših držav na svetu, od koder prihaja veliko število beguncev in iskalcev azila.
Pokrajina je močno razčlenjena. Prepletajo jo puščavske ravnine na višini od 600 do 3000 m in visoke gore. Najvišje gorovje Hindukuš na severovzhodu doseže 7500 m. Na severu se spušča v stepsko Turansko nižavje, proti jugu pa v ravnine. Najnižja točka se nahaja v kotlini Sistan.
Podnebje je podobno celinskemu podnebju v Evropi. Zime so mrzle, poletja pa so suha in vroča. Temperaturne razlike so velike in ponekod nihajo od -50 do +50 °C. Visoka gorovja zaustavljajo monsunske nalive. Po ravninah v zimskem času dežuje (18 cm³ na leto). Na področju Hindukuša, so padavine obilnejše (127 cm³). V depresiji Sistan poleti divjajo peščeni viharji, ki uničujejo rastlinje.
Afganistan je skoraj brez vodnih virov. Večji sta le dve reki Helmand in Haraf, ki se izlivata v Sistan, kjer voda počasi ponikne v peščena tla.
Rastlinstvo je precej skromno. Poleg podnebja otežujejo rast tudi skalna tla. Bujnejša vegetacija je ob rekah, ki tečejo po globokih dolinah.
Čeprav je v Afganistanu samo 12 % površja primernega za obdelovanje, se 85 % Afganistancev ukvarja s kmetijstvom. To je v glavnem ob rekah, vendar so si zgradili podzemne kanale, s pomočjo katerih namakajo obdelovalne površine. Večinoma se preživljajo s poljedelstvom, vendar jih ogroža množica povsod prisotnih min. V glavnem pridelujejo žito, zelenjavo, orehe, bombaž ter nekaj sadja. Afganistanci izvažajo tudi kože karakulskih ovc. Država ima slabo razvito industrijo. Veliko je delavnic za izdelavo preprog, kožuhov in vezenin. Pomemben je tudi zemeljski plin, ki ga v glavnem izvažajo v Rusijo po plinovodu. Gospodarstvo je še dodatno prizadeto zaradi vojn.
Afganistan ima čez 1400 mineralnih polj, ki vsebujejo barit, kromit, premog, baker, zlato, železo, svinec, litij, zemeljski plin, nafto, drage in poldrage kamne, sol, žveplo, cink in druge minerale. Vrednost še nedotaknjenih mineralnih bogastev naj bi dosegala 3 bilijone ameriških dolarjev, po besedah predsednika Karzaja celo 30 bilijonov dolarjev.
Pomembna dejavnost je gojenje maka, kar so sosednje države večkrat neuspešno poskusile prepovedati. Tihotapljenje in predelava makovih stebel, ki se uporablja za izdelavo opija, prinaša večino dobička revnejšim vasem. Pomembni so tudi nasadi bombaža. Najbolj razvita živinorejska panoga je ovčereja. Iz volne pletejo oblačila, veliko jo uporabijo tudi za izdelovanje preprog. Izdelovalke so skromno plačane, več zaslužijo trgovci, ki preproge prodajajo.
Prometne zveze so slabo razvite. Asfaltirane ceste so le okrog večjih mest, vendar so tudi te uničene zaradi vojn. Celo glavni prelaz, ki pelje iz Kabula v Pešavar v Pakistanu in nato v Indijo, je vklesan v skale. Po njem hodijo vse karavane trgovcev, beguncev in tihotapcev. V preteklosti ga je prečkala tudi vojska Aleksandra Velikega. S svetom je Afganistan povezan z enim mednarodnim letališčem.
V Afganistanu že nekaj desetletij ni bil izveden popis prebivalstva, zato točnih podatkov o številu prebivalstva ni. Ocene o številu prebivalstva se gibljejo okoli 26,81 milijonov. Od teh je največ Paštunov (40 %), nato Tadžikov (25 %), sledijo jim Hazari (19 %) ter ostale manjše narodnostne skupine. Vsako pleme ima svoje navade in jezik, zato je težko govoriti o državni enotnosti. Tudi v bodoče bo težko ustvariti enotno državo, ker še vedno divjajo medsebojni plemenski spori. Edina skupna točka je vera. Plemena so tudi značajsko zelo raznolika. Paštuni so zelo bojeviti, roparji in uživajo nad boji med živalmi, po veri so muslimanski suniti. Suniti so tudi Tadžiki., ki so pa med vsemi Afganistanci najbolj izobraženi. Hazari so mongolski narod in so po veri muslimanski šiiti. Prav zaradi vere so jih in jih še Talibi močno pobijajo. Danes so mesta razdejana. Nekdaj so v mestih živeli bogati in premožni meščani, ki so v parkih imeli celo bazene. Večina prebivalcev je bila revna, in so živeli v hišah narejenih iz blata. Danes so razmere popolnoma drugačne, povsod vlada strah, revščina in bolezni. Ljudje živijo v šotorih. Zdravstvo in šolstvo ni urejeno. Kljub temu da sta uradna jezika paštunski in darijski, je v rabi še mnogo drugih jezikov, ki jih uporabljajo manjša plemena.
Afganistan je multietnična družba in njeno zgodovinski status kot križišče poti je bistveno prispeval k raznolikosti prebivalsta. Prebivalstvo države je razdeljeno na veliko etničnih in jezikovnih skupin. Ker sistematičnega popisa prebivalstva zadnjih nekaj deset let ni bilo, točna števila o velikosti in sestavi različnih etničnih skupin niso na voljo. Približna porazdelitev etničnih skupin je prikazana v spodnji tabeli:
Etnična skupina | Fotografija | Ocena v The World Factbook / Library of Congress Country Studies (2004–danes) | Ocena v World Factbook / Library of Congress Country Studies (pre-2004) |
---|---|---|---|
Paštunci | 42% | 38–50% | |
Tadžiki | 27% | 26% (1% od tega so Kizilbaši) | |
Hazari | 9% | 10–19% | |
Uzbeki | 9% | 6–8% | |
Ajmaki | 4% | 500.000–800.000 | |
Turkmeni | 3% | 2,5% | |
Baluči | 2% | 100.000 | |
Ostali (Pašaji, Nuristanci, Arabci, Brahuji, Pamiri, Gurjar, itd.) | 4% | 6,9% |
Ocene 2004–danes v zgornji tabeli so narejene na podlagi zadnjih nacionalnih javnomnenjskih raziskav katerih cilj je bil izvedeti kaj skupina prebivalcev Afganistana meni o vojni, politični situaciji, kot tudi o ekonomskih in socialnih zadevah, ki vplivajo na njihovo vsakdanje. Sedem od teh anket je od leta 2004 do 2012 izvedla Asia Foundation in ene od leta 2004 do 2009 so skupaj izvedli NBC News, BBC in ARD.
Etnična skupina | "Afghanistan: Where Things Stand" (2004–2009) (%) | "A survey of the Afghan people" (2006) (%) | "A survey of the Afghan people" (2007) (%) | "A survey of the Afghan people" (2008) | "A survey of the Afghan people" (2009) | "A survey of the Afghan people" (2010) (%) | "A survey of the Afghan people" (2011) (%) | "A survey of the Afghan people" (2012) (%) |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Paštunci | 38–46 | 40,9 | 40 | ni poročila | ni poročila | 42 | 41 | 40 |
Tadžiki | 37–39 | 37,1 | 35 | " | " | 31 | 31 | 33 |
Hazari | 6–13 | 9,2 | 10 | " | " | 10 | 11 | 11 |
Uzbeki | 5–7 | 9,2 | 8 | " | " | 9 | 9 | 9 |
Ajmaki | 0-0 | 0,1 | 1 | " | " | 2 | 1 | 1 |
Turkmeni | 1–2 | 1,7 | 3 | " | " | 2 | 2 | 2 |
Baluči | 1–3 | 0,5 | 1 | " | " | 1 | 1 | 1 |
Ostali (Pašaji, Nuristanci, Arabci, itd.) | 0–4 | 1,4 | 2 | " | " | 3 | 3 | 5 |
Brez mnenja | 0–2 | 0 | 0 | " | " | 0 | 0 | 0 |
Paštunščina in dari sta uradna jezika Afganistana; dvojezičnost je običajna. Obadva sta indoevropska jezika in spadata v poddružino iranskih jezikov. Perzijščina je bila vedno prestižni jezik in lingua franca za medetnično komunikacijo. Je materni jezik Tadžikov, Hazarov, Ajmakov in Kizilbašev. Paštunščina je materni jezik Paštuncev, čeprav mnogi Paštunci pogosto uporabljajo perzijščino in nekateri ne-Paštunci tekoče govorijo paštunščino.
Jezik | Ocena World Factbook / Library of Congress Country Studies |
---|---|
dari (perzijščina) | 50 % |
paštunščina | 35 % |
uzbeščina in turkmenščina | 11 % |
30 manjšinskih jezikov | 4 % |
Afganistanska zastava je sestavljena iz belega polja s črno šahado. Odkar je bila vzpostavljena dinastija Hotak leta 1709, je imela država 25 zastav. Samo v 20. stoletju je imel Afganistan 19 narodnih zastav, kar je več kot katerakoli druga država v tem obdobju, in večina je imela črno, rdečo ter zeleno barvo.
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Afganistan, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.