Richterjeva Potresna Lestvica

Moč potresa in njegovi učinki:

• manj kot 3,5 - v glavnem se potresa ne čuti, zaznajo pa ga instrumenti;
• 3,5 – 3,9 - rahlo nihanje, ki ga zaznajo le občutljivi ljudje;
• 4,0 – 4,4 - tresenje, kot ga povzroči tovornjak;
• 4,5 – 4,9 - tresenje povzroča nihanje visečih predmetov;
• 5,0 – 5,4 - drevesa šelestijo, zazvonijo cerkveni zvonovi;
• 5,5 – 5,9 - pokanje sten, odpada omet;
• 6,0 – 6,4 - promet obstane, podirajo se dimniki;
• 6,5 – 6,9 - slabo grajene stavbe se podrejo;
• 7,0 – 7,4 - zemlja razpoka, podre se večina stavb, plinovodi, električni vodi in vodovodi so poškodovani
• 7,5 – 7,9 stoji le vsaka 10. hiša, plinovodi , elekrični vodi in vodovodi so skoraj popolnoma uničeni
• več kot 8 – popolno uničenje, tla so vzvalovana in razpokana.
  

Zamislil si jo je Charles Francis Richter v sodelovanju z Benom Gutenbergom leta 1935.

Skalarno količino, ki je izražena preko te lestvice nazivamo lokalna magnituda M_L in jo izračunamo na podlagi logaritma maksimalnega premika tal v vodoravni smeri, ki ga je izmeril seizmograf med potresom.

M_L=0 je definirana kot seizmična energija potresa, ki ga na razdalji 100 km Wood-Andersonov seizmograf zabeleži z maksimalnim premikom enega mikrometra v vodoravni smeri. V praksi je treba pri računanju lokalne magnitude M_L upoštevati popravek za razliko v razdalji med seizmografom in hipocentrom ter popravek za tip seizmografa.

Enota magitude ustreza približno faktorju 32 v sproščeni seizmični energiji , kar pomeni da potres magnitude M_L=1 sprosti 32krat več seizmične energije kot potres magnitude M_L=0, M_L=2 skoraj tisočkrat več, itd...

Potresi ki povzročajo škodo imajo vsaj M_L=5.

Zaradi tehničnih razlogov je določanje magnitude po Richterjevi lestvici neustrezno za večje potrese (lestvica se “nasiči” pri vrednosti M_L=6.8), zato so danes v uporabi magnitudne lestvice osnovane na drugačnih definicijah kot je Richterjeva.