Halkogen

(po stari nomenklaturi VIA) skupine periodnega sistema elementov. Skupina je poznana tudi kot kisikova skupina. Med halkogene spadajo: kisik (O), žveplo (S), selen (Se), telur (Te), polonij (Po) in sintetični livermorij(Lv).

Skupina 16 v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson pniktogeni ←    → halogeni
IUPAC ime skupine 16 Ime po elementu kisikova skupina Trivialno ime halkogeni CAS številka skupine (ZDA, vzorec A-B-A) VIA stara IUPAC številka (Evropa, vzorec A-B) VIB
↓ Perioda
2	Kisik (O) 8 Druga nekovina
3	Žveplo (S) 16 Druga nekovina
4	Selen (Se) 34 Druga nekovina
5	Telur (Te) 52 Polkovina
6	Polonij (Po) 84 Druga kovina
7	Livermorij (Lv) 116 Druge kovine
Legenda prvobitni naravni proizvod radioaktivnega razpada sintetični element
Wiki Slovenščinap · p · Wiki Slovenščinau · z

Njihovo ime pomeni "rudotvorni" (iz grškega halkos = ruda in –gen = tvoriti).

Čeprav je cela skupina, vključno s kisikom, definirana kot halkogena, se kisik in oksidi običajno ločujejo od halkogenov in halkogenidov. Izraz halkogenid je po navadi rezerviran za sulfide, selenide in teluride, ne pa tudi za okside. Oksidi se običajno ne razvrščajo med halkogenide.

Elementi 16. skupine imajo podobne elektronske konfiguracije, predvsem za najbolj zunanji elektronski obli, zato imajo tudi podobne lastnosti:

 

Kisik in žveplo sta nekovini, selen, telur in polonij pa so polprevodne polkovine. To pomeni, da so njihove električne lastnosti nekje med lastnostmi kovin in izolatorjev. Telur, pa tudi selen, se kljub temu pogosto razvrščata med kovine. Kovinski halkogenidi se v naravi pojavljajo kot minerali. Nekateri so zelo pogosti, na primer pirit (FeS), ki je železova ruda, nekateri pa so zelo redki, na primer zlatov ditelurid kalaverit (AuTe₂).

Najboolj pogosto formalno oksidacijsko stanje halkogenih spojin je 2-. Pogosta so tudi druga oksidacijska stanja, na primer 1- v piritu. Najvišje formalno oksidacijsko stanje je 6+ v sulfatih (žveplova kislina H₂SO₄), selenatih (natrijev selenat Na₂SeO₄) in teluratih.