Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana: Letališče v Sloveniji

Leži 26 kilometrov severozahodno od Ljubljane v bližini Spodnjega Brnika. Letališče je bilo odprto 24. decembra 1963, redni promet pa je stekel 9. januarja 1964.

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana Letališče Brnik
IATA: LJU ICAO: LJLJ
Povzetek
Tip letališča	Mednarodno letališče
Upravitelj	Fraport Slovenija, d.o.o.
Služi	Kranj
Lokacija	Spodnji Brnik, Slovenija
Nadmorska višina AMSL	388 m
Koordinati	46°13′28″N 14°27′22″E / 46.22444°N 14.45611°E / 46.22444; 14.45611 (Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana)
Spletna stran	lju-airport.si
Zemljevid
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana Lokacija letališča v Sloveniji
Vzletno-pristajalna steza
Smer Dolžina (m) Površina 12/30 3300 Asfalt
Statistika (2019)
Št. potnikov 1.721.355 Sprememba potnikov v letih 2018/19 - 5,0 % Št. letov 31.489 Sprememba št. letov v letih 2018/19 - 11,3 %
Vir: Slovenian AIP at EUROCONTROL, Fraport AG

Letališče s svetom povezuje več tujih rednih in nizkocenovnih letalskih prevoznikov, ki opravljajo redne in čarterske polete v različna evropska mesta, Severno Afriko in Jugozahodno Azijo. Redne avtobusne linije povezujejo letališče z Ljubljano, Kranjem in Celovcem.

Ljubljansko letališče je eno izmed tehnološko najbolje opremljenih v regiji. Gravitacijsko območje ljubljanskega letališča šteje več kot štiri milijone prebivalcev in zajema kraje, ki so do 120 minut vožnje oddaljeni od letališča, vključno z obmejnimi deli Avstrije, Italije in Hrvaške. Ima velik razvojni potencial na področju osnovne dejavnosti, infrastrukture in multimodalnega transporta.

Z Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana upravlja Aerodrom Ljubljana, ki je od leta 2014 naprej v lasti nemške družbe Fraport AG, marca 2017 pa se je podjetje preimenovalo v Fraport Slovenija. Zgodovina Aerodroma Ljubljana je bila zaznamovana z nenehnim razvojem in napredkom ter izboljševanjem storitev in varnosti zračnega prometa. Število potnikov in količina oskrbljenega tovora na ljubljanskem letališču se konstantno povečuje. Pozitivni trendi v prometu pa se odražajo v dobrem poslovanju družbe.

Osnovne dejavnosti družbe so:

• upravljanje letališča z zagotavljanjem pristankov in vzletov letal, uporabo infrastrukture in potniškega terminala;
• izvajanje storitev zemeljske oskrbe letal, potnikov in tovora;
• izvajanje marketinške dejavnosti za potniški in tovorni promet;
• izvajanje raznih komercialnih dejavnosti, kot so zagotavljanje ustrezne trgovinske, gostinske in druge ponudbe ter parkiranja osebnih vozil potnikov in obiskovalcev letališča, oddajanje oglasnih površin, poslovnih prostorov in izvajanje skladiščno-logističnih storitev.

Kot pomemben deležnik je podjetje vključeno v širšo verigo logističnih storitev v regiji Alpe Adria. Lega ljubljanskega letališča je idealna za razvoj letalskih povezav in na letalsko panogo vezanih dejavnosti, saj se nahaja na križišču prometnih tokov med Panonsko in Padsko nižino in istanbulskimi vrati prehoda iz Bližnjega vzhoda v Evropsko unijo.

Pomembnejši mejniki iz zgodovine letališča:

1963-1990

 

Prvo letalo tipa DC 6B slovenskega letalskega prevoznika, ki se je takrat imenoval Adria Aviopromet (kasneje Adria Airways), je na takrat pravkar odprtem letališču pristalo 24. decembra 1963, redni letalski promet pa je bil vzpostavljen 9. januarja naslednje leto. Leta 1964 je stekla tudi druga faza še ne dograjenega letališča in bila tudi dokončana, na 3.000 metrov je bila podaljšana vzletno-pristajalna steza in povečana letališka ploščad. V letu 1968 so v podjetju začrtali nove smeri razvoja letališča: vzpostavitev rednega domačega in mednarodni prometa, razvoj letalskega tovornega prometa ter oblikovanje zbirnega centra zanj. Najbolj vidni rezultati teh usmeritev so bili novi potniški terminal (l. 1973), tovorni terminal (l. 1976), rekonstrukcija vzletno-pristajalne steze (l. 1978), vključitev v redni domači in mednarodni promet in odprtje interkontinentalne linije z New Yorkom (l. 1978). Obdobje po letu 1980 je zaznamovala neugodna gospodarska situacija doma in v svetu ter relativno zmanjšano investiranje v razvoj.

 

1991-2000

Z osamosvojitvijo Slovenije je ljubljansko letališče postalo osrednje državno letališče, hkrati pa se je soočilo z znatnim upadom prometa zaradi političnih in vojnih dogodkov na tleh nekdanje Jugoslavije. 26. junija 1991 ob 13:30 se je zaprl zračni prostor nad Slovenijo in s tem letališče. Zapora je z večjimi in manjšimi izjemami, ko je letališče bilo odprto, trajala do sredine februarja 1992. Ta čas je Aerodrom Ljubljana izrabil za prenovo letališke stavbe, obnovo letališke ploščadi za parkiranje letal ter uvajanje informatike za letališko osebje in potnike. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je postal največji partner Aerodroma Ljubljana. V času zapore je družba Adria Airways svoje polete opravljala z letališča v Celovcu. Zaradi znižanega prometa na letališču se je ponudila priložnost za preplastitev vzletno-pristajalne steze. V letih 1992 in 1993 je bila izvedena večja razširitev potniškega terminala. Postavljen je bil tudi sodobni radar za precizno pristajanje. Podjetje je leta 1996 zaključilo postopek lastninskega preoblikovanja, naslednje leto pa je bila družba Aerodrom Ljubljana vpisana v sodni register kot delniška družba. Leta 1999 se je letališče z dovoljenjem za obratovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti CAT III B vpisalo med okoli 100 letališč na svetu s takšno opremo.

2001-2014

 

 

Leto 2001 je bilo za svetovni letalski promet zelo slabo leto, kar je občutil tudi Aerodrom Ljubljana. Po terorističnem napadu v New Yorku 11. septembra se je svetovni letalski promet znašel v krizi, saj je število potnikov čez noč drastično upadlo. V letu 2003, ko je letališče praznovalo 40 let se je začela gradnja hangarja za splošno letalstvo in ureditev ploščadi za splošno letalstvo. Leta 2004 je prek letališča prvič v zgodovini potovalo več kot milijon potnikov letno. V nadaljevanju je letališče začelo dobivati podobo, kakršno imajo sodobna letališča po svetu. V letu 2005 je bila zgrajena sodobno opremljena parkirna hiša s poslovnim prizidkom in v letu 2006 razširjena glavna ploščad za letala. Leta 2007 je promet zaživel v novem potniškem terminalu, letališče pa se je po odločitvi vlade preimenovalo v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. V okviru obsežnega investicijskega ciklusa je bila v tem letu podaljšana tudi vozna steza za letala. Letališče se je začelo razvijati v vozlišče za tovorni promet. Zaradi posledic gospodarske krize se je v letu 2009 ljubljansko letališče soočilo z znatnim upadom prometa, a Aerodrom Ljubljana kljub nižjim prihodkom ni odstopil od načrta vlaganj v osnovno infrastrukturo: prenovljena in razširjena je bila glavna letališka ploščad ter temeljito prenovljena vzletno-pristajalna steza, spojnice in vozna steza vzdolž nje. Upadanje prometa je prenehalo leta 2013. V prvih devetih mesecih leta je glede na primerljivo obdobje v letu prej število potnikov naraslo za 8,1 odstotka, količina oskrbljenega tovora pa za 6,7 odstotka. Poslovanje domačega prevoznika Adria Airways se je stabiliziralo. Nov redni prevoznik Air Serbia je vzpostavil dnevne lete iz Ljubljane v Beograd. V oktobru je Vlada Republike Slovenije družbo Aerodrom Ljubljana umestila na seznam družb v pretežni državni lasti za prodajo in povezano s tem so stekli nekateri postopki. Slovenska odškodninska družba, d.d., je v svojem imenu ter kot zakonita zastopnica Republike Slovenije z nekaterimi delničarji družbe Aerodrom Ljubljana podpisala Sporazum o skupnem nastopu pri prodaji delnic družbe, ki skupaj predstavljajo 73,34 odstotka osnovnega kapitala družbe. V letu 2014 je družba dobila novega lastnika, nemškega upravljavca letališč Fraport AG. Rast potniškega in tovornega prometa ter dobro poslovanje so se nadaljevali tudi v letu 2014.

 

Projekt je predvidel izgradnjo novega potniškega terminala, ki bo zavzemal površino več kot 10.000 kvadratnih metrov. V novi odhodni avli je na voljo 22 novih okenc za prijavo na let, v prihodni avli pa so za prevzem prtljage na voljo trije tekoči trakovi. Zgrajeni so bili tudi novi prostori za letalske družbe, potovalne agencije, poslovne salone, restavracije, trgovine in dodatne servisne storitve za potnike. Kapaciteta letališča je s pomočjo novega terminala narastla s 500 na 1280 potnikov na uro. Gradnja se je pričela 2018, odprtje novega terminala pa je bilo 16. junija 2021. Terminal je zasnovan s čim večjim pogledom na slovenski del Julijskih in Kamniško Savinjskih Alp, prav tako pa tudi vsebuje elemente, ki predstavljajo slovensko kulturo. Prve potnike je novi terminal sprejel 1. julija.

Po smrti Franca Severja - Frante je Bojan Žvikart na ljubljanskega župana, Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije ter stranko SD, naslovil pobudo za preimenovanje letališča v Letališče Franca Severja Frante. Ljubljanski kabinet je pobudo poslal predsedniku države in predsedniku vlade ter državnega zbora, državnega sveta in direktorja Fraporta ter županu občine Cerklje na Gorenjskem.

Glejte vir poizvedbe v Wikipodatkih in vire.

Letališče je bilo zaradi pandemije koronavirusne bolezni med 17. marcem in 12. majem 2020 zaprto za javni potniški promet.

Potniške

Redne celoletne in sezonske linije

Čarter linije

Tovorne

 

• 1. septembra 1966, je letalo Bristol 105 Britannia 102, ki je opravljalo Let 105 Britannie Airways med približevanjem na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (takratno letališče Brnik) zaradi prenizke višine zadelo drevesa v bližini vasi Lahovče. To je najhujša letalska nesreča na ozemlju današnje Slovenije, saj je 98 od 117 potnikov in posadke na krovu umrlo. Najverjetnejši vzrok nesreče je napačno nastavljen višinomer, zaradi česar je posadka mislila, da je 300 metrov višje od dejanskega položaja.