Engr Žan-Ogüst-Dominik

29. eloku 1780, Montoban, Francii — kol. 14. viluku 1867, Pariž, Francii) oli francine pirdai, voimujupirdai da grafikanpirdai. 19. voz'sadan evropižen akademizman lider.

Engr Žan-Ogüst-Dominik
Engran avtoportret, 1804
radmižen toižend:	pirdai, politikanmez', viiuldaja, joonistaja, graafik, graafik, arhitekt, ehitusjoonestaja
sündundan dat:
sündundan sijaduz:	Montauban[d][1][15][16][17]
valdkund:	Francii[18][19]
kolendan dat:
kolendan sijaduz:	Pariž[15][16][17]
tat:	Jean-Marie-Joseph Ingres[d]
avtograf:
Engr Žan-Ogüst-Dominik VikiAitas

Pirdajan jäl'gusen seičeme kahesandest om grafiktöd, 455 portretad oma kaičenus. Läz kaik päižed sädused sijadasoiš Francijan järedoiš muzejoiš, sidä kesken Luvras i Engran muzejas hänen kodimaižes Montobanas. Toižed töd oma AÜV:oiden muzejoiš tobjimalaz.

Mez' sai čomamahtolišt i muzikališt opendust lapsessai. Vändi soitoil Tuluzan operan orkestras (1793−1796). Vll 1797−1801 openui Žak-Lui Davidan radhonuses. Sädusiden stil' i mahtod formiruihe norudes i jäiba läz vajehtamata elon hätkte. Engr voi pirta da ližata surid epižid kuvid hätken.

Vll 1806−1824 i 1835−1841 pirdai eli da radoi Italijas, Rimas i Florencijas päpaloin. Oli Parižan čomamahtoiden školan direktoran (1834−1835), sid' Francižen Akademijan Rimas pämehen (1835−1840).

• «Mehen tors» (1800, franc.: Torse d’homme)
• «Agamemnonan sur'oigenuded Ahillal» (1801, Achille recevant les envoyés d'Agamemnon)
• «Rivjer-mademuazelin portret» (1805, Mademoiselle Caroline Rivière)
• «Napoleon imperatoran valdištmel» (1806, Napoléon I^er sur le trône impérial)
• «Val'pinsonan kül'bii naine» (1808, La Baigneuse Valpinçon) vai «Sur' kül'bii naine» (Grande Baigneuse, La Baigneuse)
• «Edip i Sfinks» (1808, Œdipe et le sphinx)
• «Jupiter i Fetida» (1811, Jupiter et Thétis)
• «Ossianan uni» (1813, Le songe d'Ossian)
• «Päzutai Andželikad Rudžjer» (1819, Roger délivre Angélique)
• «Luin XIII vala» (1824, Le Vœu de Louis XIII)
• «Gomeran apofeoz» (1826−1827, Homère déifié ou L'Apothéose d'Homère)
• «Pühän Simforionan moknikuz» (1824−1834, Le Martyre de saint Symphorien)
• «Odaliska i orjnaine» (1842, L'Odalisque à l'esclave)
• «Žanna d'Ark Karl VII vencastusen aigan» (1854, Jeanne d'Arc au sacre du roi Charles VII dans la cathédrale de Reims)
• «Turkan kül'bet'» (1862, Le bain turc)