Slovaščina

Je uradni jezik Slovaške, zaradi skupne zgodovine jo dobro razumejo tudi v Češki republiki, verjetno se govori tudi v Ruteniji (del nekdanje vzhodne Slovaške, ki ga je po 2. svetovni vojni zasedla Sovjetska zveza in danes pripada Ukrajini) in po ogrskih delih nekdanje Avstro-ogrske monarhije (Madžarska, Hrvaška, Vojvodina, Romunija).

Slovaščina
slovenčina, slovenský jazyk
Materni jezik	Slovaška; manjšinski jezik na Češkem, v Srbiji, na Madžarskem
Št. maternih govorcev	c. 5 milijonov (2001)
Jezikovna družina	indoevropski baltsko-slovanski slovanski zahodnoslovanski češkoslovaški Slovaščina
Pisava	latinica (slovaška abeceda) slovaška Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik	Evropska unija  Slovaška  Češka  Vojvodina, Srbija v Srbiji
Priznani manjšinski jezik	Madžarska  Ukrajina
Regulator	Slovaška akademija znanosti (Jezikoslovni inštitut Ľudovíta Štúra)
Jezikovne oznake
ISO 639-1	sk
ISO 639-2	slo (B) slk (T)
ISO 639-3	slk
Glottolog	slov1269
Linguasphere	53-AAA-db < 53-AAA-b...-d (variacije: 53-AAA-dba do 53-AAA-dbs)
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Jezik je najbližji oz. najbolj soroden češčini, podobni sta si tudi abecedi, saj so se med slovaškim narodnim prebujenjem v 19. stoletju precej zgledovali po češčini.

Ker je bilo ozemlje, kjer se je izoblikovala slovaščina, do naselitve Madžarov v Panonski nižini zemljepisno stično z južnoslovanskimi govori, ima slovaščina (zlasti južni del njene osrednje narečne skupine) nekatere skupne poteze z južnoslovanskimi jeziki, posebej s slovenščino in kajkavskimi narečji hrvaščine.

Slovaška abeceda se zapisuje v latinici, poleg Unicode jo pokriva tudi ISO 8859-2.

• Vzhodna slovaščina
• Razlike med češčino in slovaščino