Madžari

V Sloveniji živi 6.243 Madžarov (popis 2002), ki imajo status narodne manjšine.

Madžari
Magyarok

Árpád Feszty: Sedem madžarskih poglavarjev prihaja v Panonijo; detajl z njegove slike Prihod Madžarov
Skupno število pripadnikov
13,1–14,7 milijonov
Regije z večjim številom pripadnikov
Madžarska 8,504,492 – 9,827,875
ZDA	1,437,694  (2013)
Romunija	1,227,623  (2011)
Slovaška	458,467  (2011)
Kanada	315,510  (2006)
Srbija	253,899  (2011)
Ukrajina	156,566  (2001)
Nemčija	156,812
Francija	100,000–200,000  (2004)
Brazilija	80,000
Avstrija	77,174  (2018)
Avstralija	67,616
Združeno kraljestvo	52,250  (2011)
Švedska	40,000–70,000
Danska	50,000-55,000
Argentina	40,000–50,000
Hrvaška	16,595  (2001)
Izrael	okoli 10,000-200,000
Irska	8,034  (2011)
Italija	7,708  (2015)
Turčija	6,800  (2001)
Slovenija	6,243  (2002)
Češka	4,102  (2016)
Rusija	3,768  (2002)
Norveška	2,214  (2017)
Severna Makedonija	2,003  (2002)
Poljska	2,000 (2011)
Nova Zelandija	okoli 2,000
Jeziki
madžarščina
Religija
krščanstvo: rimokatolištvo; protestantstvo (predvsem kalvinizem, unitarizem (Transilvanija) in luteranstvo); grško katolištvo, judovstvo in islam

Madžari spadajo med uralsko govoreče narode. Ocenjuje se, da po celem svetu živi 13,1-14,7 milijona Madžarov in njihovih potomcev. V matični državi živi 8,5-9,8 milijona Madžarov (2011). Približnio 2 milijona Madžarov živi na ozemljih sosednjih držav, ki so pred sklenitvijo Trianonske mirovne pogodbe leta 1920 spadala v Ogrsko kraljestvo, predvsem v Romuniji, Avstriji, Slovaški, Srbiji in Ukrajini.

Po svojih lokalnih jezikovnih in kulturnih značilnostih se delijo na več podskupin, vključno s Sekelji (Romunija), Čangoši (Moldavija), Paloci (severna Madžarska in južna Slovaška) in Jasi (Madžarska). Na slednje se gleda kot na iransko etnično skupino, zelo sorodno z Oseti.

Madžari v srednjem veku

Madžari so bili nomadsko ljudstvo ugrofinskega izvora s prvotno domovino ob južnem Uralu. Odtod so se najprej preselili na območje južne Rusije in Ukrajine ter se naposled za stalno naselili v Panonski nižini. Nižina je ustrezala njihovemu nomadskemu življenju in je bila po frankovsko-avarskih vojnah tudi nenaseljena.

V pisnih virih se Madžari prvič omenjajo leta 862, ko pričnejo ogrožati meje vzhodnega frankovskega kraljestva.

Po zaslugi svojih hitrih in gibčnih konj so prodrli daleč na zahod. To so bili predvsem roparski pohodi, saj so namensko napadali podeželje in tam nezaščitene cerkve in samostane, za katere so kmalu ugotovili, da so nezavarovana skladišča premoženja (zlati sakralni predmeti,...)

Tako so v letih 926 in 937 napadli zahodno frankovsko državo, enkrat pa so prodrli celo do Španije.

Njihove prodore je zaustavil nemški kralj Oton I., ki jih je premagal leta 955 v bitki pri Augsburgu. Potem so se naselili na prostranem območju panonske nižine, kjer živijo še danes.