Hrana

Zaužite snovi se v procesu prebave pretvorijo v obliko, ki jo lahko asimilirajo in uporabijo celice, neprebavljivi ostanki pa se izločijo.

Običajno govorimo o hrani s stališča človeka, kateremu predstavlja osnovno potrebo. Skozi zgodovino si je človek zagotavljal hrano z lovom in nabiralništvom, zadnjih 10.000 let pa predvsem z načrtnim gojenjem (kmetijstvom). Zdaj je večina prehranske energije, ki jo zaužije človeštvo, produkt prehrambene industrije, ki izvaja različne postopke umetnega spreminjanja živil.

V osnovi je človeška hrana običajno živalskega ali rastlinskega izvora.

• Živila rastlinskega izvora so: žita, stročnice, gomoljnice, ...
• Živila živalskega izvora so: ribe, perutnina, udomačene živali, divjačina, ...
• Drugo: voda, minerali, kovine v sledeh in v toplih ter vročih krajih sol.

Nekatere jedi lahko zaužijemo surove (na primer sadje). Ostale jedi pripravljamo. Večina priprav je termičnih: kuhanje, pečenje, dušenje, praženje. Netermična priprava je vlaganje (na primer kisle kumarice) ali sušenje (sadje, pršut).

• alergija na hrano
• lakota
• stradanje

 

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Hrana

 

Poglejte si besedo hrana ali Hrana v Wikislovarju, prostem slovarju.

• Oddaja RTV Slovenija - Iz popotne torbe: Hrana