Psihologii

Psihologii (amuižgrek.: ψυχή psihe «heng; taba» i amuižgrek.: λόγος logos «tedo» sanoišpäi) om gumanitarine tedoline disciplin, tedoidab ristitun i ristituiden gruppiden psihikad, psihišt olendad da radmištod, psihikan sündundan, šingotesen i funkcioniruindan käskusid.

Psihologii
Melen mahtusiden kodvind — openduzpsihologijan test: valikat figurad serijan lopuks.

Psihologii jagase koumeks palaks: fundamentaline, sättutoitud (om psihiatrijha sidodud ahthas) i praktine psihologii.

Tedoidusen predmet om erazvuitte psihologijan sarakoidme:

  • ristitun heng (kaik tedoidajad edel 18. voz'sadan augotišt),
  • tuntken nägused (anglijan empirine associanistine psihologii — Devid Gartli, Džon Stüart Mill', Aleksandr Ben, Gerbert Spenser),
  • subjektan elonmaht (strukturalizm — Vil'hel'm Vundt),
  • kuvazumižmahtuz, funkcionaližmaht (funkcionalizm — Uil'jam Džeims),
  • psihižiden radmižiden augotižlibund (Ivan Sečenovan psihofiziologii),
  • ičtazvedand (biheviorizm — Džon Uotson),
  • tuntketoi (süvä psihologii: psihoanaliz — Zigmund Freid, individualine psihologii — Al'fred Adler, analitine psihologii — Karl Gustav Jung),
  • mel'kuvad, niiden vasthaotmižen, formiruindan i ümbriradmižen processad da rezul'tatad (geštal'tpsihologii — Maks Vertgeimer),
  • ristitun olendan problemad (gumanistine psihologii, sen paloin egzistencialine psihologii — Abraham Maslou, Karl Rodžers, Viktor Frankl, Rollo Mei, ontopsihologii — Antonio Menegetti, pozitivine psihologii — Martin Seligman),
  • ristitun päaivoiden informacijan ümbriradmižen processad, kognitivižed mahtod (kognitivine psihologii — Džordž Miller, Gerbert Saimon, Allen Njuell, Noam Homskii, Devid Grin, Džon Svits)
  • ristitun südäimail'm (V. Mazilov).

Psihologijan metod oma psihižiden nägusiden süiden teoretine el'genduz, ohjanduz niil, el'gendusen kävutand praktižen radmižen effektivižusen täht i psihologižen abun radnikoičendan täht.

Psiholog om sanu professionališt üläopendust specialist psihologijan sferas. Hän ei ole lekar' Venämas, lekar' om psihiatr, no hänele sab pätta oigeta ristitud lekarinnoks (oz., spravitamha süväd depressijad).

Homaičendad



Psihologii  Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.

Tags:

Amuižgrekan kel'Ristit

🔥 Trending searches on Wiki Vepsän:

Keväz'Urdut151gDagestanan Tazovaldkundul'traruskedsinine sädegoičendLenin VladimirBarbadosGeraklPälehtpol’.auTurkuPirsingMocart Vol'fgang AmadeusKommunizmKrasnojarskTver'TranzistorRezerford ErnestBiologine erikAngliiBiškekÄipäivOravKül'mkuIttriiAfganiVeimarMargancGazNevondkundaližiden Socialistižiden Tazovaldkundoiden ÜhtištuzMillioner truššoboišpäiMail'man koordiniruidud aigBurätijan TazovaldkundSakramento (Kalifornii)TongElektruzPölünimuričZaporožjeKrasnojarskan randHimkiSur'veziIisus HristosValdmeriRikAkvabusLantanBurundiNapoleon I BonapartOmanTanzaniiPortugalijan kel'Bač-KiškunKalatezPornografiiŽenevSaturnKuala LumpurKurganKabulTuvaluMikki MausSuomen kel'🡆 More