Zemljevid ali geografska karta je tloris zemljišča oziroma zemeljskega površja v pomanjšani obliki, pri čemer večje objekte ponazarja s pomočjo posebnih signatur, pogojnih znakov oziroma simbolov, ki so razloženi v legendi.
Sodobni zemljevid prikazuje zemeljsko površino in položaj, razmestitev različnih naravnih, ekonomskih in družbenih pojavov. To so lahko: podnebje, geološka sestava tal, rastlinski svet, poseljenost, gospodarska dejavnost in drugo. Zemljevid prikaže razpored in medsebojno povezanost različnih naravnih in družbenih pojavov. Današnji zemljevidi so zelo raznovrstni glede na uporabljeno kartografsko projekcijo, merilo, namen in vsebino, videz in način izdelave, način uporabe in podobno.
Z izdelovanjem zemljevidov se ukvarja kartografija. Zemljevide pogosto združimo v atlas.
Neke stalne in enotne razvrstitve zemljevidov ni. Prvi poizkus razvrstitve zemljevidov je v začetku 18. stoletja predlagal nemški geograf Gregorius (leta 1713). Predlagal je razdelitev v štiri skupine:
Leta 1799 pa je nemški geodet Johann Georg Lehman (1765-1811) zemljevide razdelil še bolj podrobno:
Kadar zemljevid predstavlja katerokoli posebno kategorijo, mora dobiti ime po namenu, denimo:
Razvoj znanosti in tehnike je pogojeval vse večjo razločevanje zemljevidov, kar je seveda vplivalo na njihovo razvrstitev, ki je postala vse bolj znanstvena, dosledna, razvejana in raztegljiva. Osnovni geografski činitelji, ki pogojujejo sodobno razvrstitev, so:
Ena od novejših razvrstitev zemljevidov je razvrstitev z ozirom na značilno vsebino:
Vedno več je tudi posebnih zemljevidov, kot so:
Posebno skupino predstavljajo »tehnični zemljevidi«, to so:
Fizično geografski zemljevidi:
Geološki zemljevidi:
Reljefni zemljevidi:
Hidrološki zemljevidi:
Agronomski zemljevidi:
Fitogeografski zemljevidi:
Zoogeografski zemljevidi.
Socialno-ekonomski zemljevidi:
Po načinu uporabe ločimo:
Po načinu izdelave ločimo:
Zaključimo lahko, da neka dokončna razvrstitev zemljevidov ne obstaja.
Spadajo v vrsto posebnih zemljevidov za uporabo kopenskih, pomorskih in letalskih vojaških enot. Njihov osnovni namen je omogočiti hitro in lahko orientacijo, točno določanje razdalj, višin in nagibov terena. Odvisno od namena in merila pa se delijo na:
Vojaški zemljevidi so običajno najnatančnejši sodobni topografski zemljevidi.
Osnovni elementi zemljevida ali (geografske karte) so pri proučevanju in uporabi sodobnih raznovrstnih zemljevidov zelo pomembni. Ti elementi se delijo v dve skupini in sicer tvorijo v prvi :
in v drugi :
Vsak zemljevid vsebuje vse matematične elemente, ostale elemente pa lahko samo tiste, ki jih želi izpostavit, ti elementi bodo predstavljali vsebino zemljevida.
Zemljevidi so bili skozi celotno zgodovino vedno sredstvo politike in vojske za zavajanje sovražnika. Najbolj znan uporabe nenatančnih zemljevidov se je dogajal v času Nemške demokratične republike, ko so zahodni del Berlina risali kot belo liso, pa tudi sicer so ceste in ostalo infrastrukturo načrtno risali nekaj kilometrov vstran.
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Zemljevid, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.