Vojno Letalstvo Rusije

Ruska vojna mornarica ima svoj letalski oddelek imenovan Авиация "Военно-морского флота России" - AV-MF.

Vojno letalstvo Rusije Воздушно-космические силы
Znak Ruskih letalskih sil
Aktivno	1992–sedanjost
Država	Rusija
Velikost	160 000 pripadnikov (2012)
Obletnice	12. avgust
Poveljniki
Trenutni poveljnik	Sergej Surovikin
Oznake
Znak

Ruske letalske sile so nastale leta 1992, po razpadu Sovjetske zveze. Rusija je podedovala večino letal in helikopterjev bivših Sovjetskih letalskih sil, ostali del so razdelili med druge članice Sovjetske zveze. Po razpadu Sovjetske zveze je imela Rusija velike gospodarske težave, kar je pomenilo veliko pomanjkanje sredstev. Ruska letalska panoga je skoraj bankrotirala, rešila jo je prodaja letal in vojaške tehnike drugim državam. V zadnjem desetletju se je situacija za letalske sile precej izboljšala, v večjem obsegu dobivajo nova letala in helikopterje ter piloti letijo več ur.

Ruske letalske sile so precej manjše kot v času Sovjetske zveze, vendar kljub temu veljajo za ene najmočnejših na svetu. Poleg Ameriškega vojnega letalstva so edini uporabnik velikih strateških bombnikov, in sicer Tu-160 in Tu-95. Med drugim operirajo s trenutno najhitrejšim letalom na svetu, MiG-31.

Leta 2021 so bile v času rusko-ukrajinskih napetosti sile Vojnega letalstva Rusije po dolgoletnih prizadevanjih Rusije nameščene v Belorusiji, in sicer štiri lovska letala Su-30 v Baranovičih in en divizion sistema zračne obrambe dolgega dosega S-400 v Grodnem (4 km od belorusko-poljske meje). Strateški pomen premika je okrepljena možnost obrambe ruske eksklave Kaliningrada, ki bi bil v primeru vojne med Rusijo in NATO-m v Ukrajini lahko napaden s strani NATO-a. Premeščena oprema je sicer v uporabi skupaj z Oboroženimi silami Belorusije v obliki skupnega učnega centra.

25. novembra 2021 je mešana taktična skupina ruskih in beloruskih lovskih letal Su-30 izvedla prvo patruljiranje ob beloruski državni meji, predhodno pa sta 10. novembra nad Belorusijo izvedla polet dva ruska bombnika Tu-22M in 11. novembra dva jedrska bombnika Tu-160.

Hrbtenica ruskih sistemov zračne obrambe dolgega dosega sta sistema S-300 in S-400. Do leta 2021 je bilo 70 % polkov S-300 nadomeščeno s sodobnimi S-400, in sicer je nameščenih 35 polkov. Po pet polkov je nameščenih v Moskvi in Sankt Peterburgu, po dva v Kaliningradu, Arhangelsku, Engelsu, Vladivostoku in Sevastopolu ter po en v drugih večjih mestih in vojaško pomembnih območjih v Rusiji (Novosibirsk, Jekaterinburg, Samara, Rostov na Donu, Nova Zemlja, Murmansk, Tiksi, Habarovsk, Petropavlovsk-Kamčatski, Južno-Sahalinsk). S-300 ostaja prisoten v manj pomembnih mestih (Voronež, Krasnojarsk, Irkutsk).

• Higham, Robin (editor). Russian Aviation and Air Power in the Twentieth Century. Routledge, 1998. ISBN 0-7146-4784-5
• Palmer, Scott W. Dictatorship of the Air: Aviation Culture and the Fate of Modern Russia. New York: Cambridge University Press, 2006. ISBN 0-521-85957-3

 

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Vojno letalstvo Rusije.

• Neuradna stran (rusko)
• Kommersant-Vlast, State of Russia's Air Forces 2008 No.33 (786) 25 August 2008 (rusko)
• VVS Order of Battle Arhivirano 2005-12-26 na Wayback Machine. c
• Russian-language VVS site Arhivirano 2011-09-28 na Wayback Machine.
• Fotografije
• Russian Military Aviation
• "Russian Revival" - Russia´s technological strategy for post-2010 airpower^{[mrtva povezava]}