Zastava Slovenije: Uradna zastava Republike Slovenije

Zastava Republike Slovenije je bila prvič javno dvignjena 26. junija 1991 na ljubljanskem Trgu republike, ob razglasitvi slovenske neodvisnosti, ko so jo na drogu dvignili častniki TO RS: Bojan Šuligoj, Andrej Kocbek, Uroš Krek, Goran Vidrih in Stojan Ledinek.

Določena je s 6. členom Ustave Republike Slovenije ter z Zakonom o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Ur.l. RS, št. 67/1994, 14/1999 Odl.US: U-I-296/94). Sestavni del tega zakona so tudi geometrijska, likovna ter barvna pravila za oblikovanje grba, zastave in slovenske narodne zastave ter pravila za izobešanje.

Razmerja

Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro, pri čemer se središčna točka grba pokriva s točko 1/4 dolžine zastave in točko stika bele in modre barve. Višina grba je 1/3 širine zastave.

Barve

Zaradi določanja enotnih barvnih odtenkov na slovenski zastavi so le-ti za tiskanje navedeni po različnih modelih oziroma sistemih:

Začetki iskanja slovenske pomorske zastave segajo v leto 1992, ko je koncem tega leta časnik Nedeljski dnevnik pozval bralce k zbiranju predlogov za slovensko pomorsko zastavo, hkrati pa je podal nekaj navodil oziroma osnovnih zahtev zastavoslovja. Akcija je doživela velik odziv, hkrati pa je pokazala, da se velika večina Slovencev zavzema za posebno pomorsko zastavo, ki bi bila drugačna od državne. Nov zagon k iskanju je dal XV. kongres mednarodne zastavoslovne zveze FIAV, ki je bil jeseni 1993 v Zürichu, na katerem je bila s strani prisotih delegatov podprta odločitev, da se vsaj pri pomorski zastavi odpravi podobnost slovenske zastave z rusko in slovaško. Predlog o izbiri barv nove zastave gre pripisati mag. Mitju Deisingerju, ki je novo belo-modro-rumeno kombinacijo utemeljil kot barve snega, morja in zlatega pšeničnega polja, hkrati pa je potrdil, da so te barve že del slovenskega grba. Ob sestavi novega pomorskega zakonika pa so šli sestavljalci svojo pot in 23. marca 2001 je slovenski parlament na hitro sprejel Pomorski zakonik, v katerem pa niso bili upoštevani poprejšnji amandmaji s predlogi o novi pomorski zastavi, tako da je sedaj zapisano, da je slovenska pomorska zastava identična zastavi Republike Slovenije.

Slovenska premčeva zastava

 

Slovenski zastavoslovci so bili kljub neuspehu ob izbiri slovenske pomorske zastave vsaj delno uslišani na svojem strokovnem področju, saj je Ministrstvo za obrambo odločilo, da belo-modro-rumeno zastavo sprejme za premčevo zastavo in je to potrdilo z objavo Sprememb pravilnika o registraciji vozil, zrakoplovov in vodnih plovil Ministrstva za obrambo in z njegovo objavo v Uradnem listu.

Slovenska premčeva zastava (ang. Jack) je tako v uporabi v 430. Mornariškem divizionu slovenske vojske. Prvič je bila izobešena ob krstu hitre patruljne ladje Ankaran dne 1. avgusta 1996.

Zastava je pravokotne oblike ter belo, modro in zlatorumene barve, ki so povzete po grbu Republike Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dva. Barve si sledijo po naslednjem vrstnem redu: bela, modra in zlatorumena. Vsaka barva zavzema po širini eno tretjino prostora zastave. Velikost zastave se prilagaja velikosti ladje ali čolna.

• Zastava
• Zastave držav sveta
• Zastava Ruske federacije
• Zastava Slovaške
• Grb Slovenije

• Gogala, Roger: Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?, Forma 7, 2002 (COBISS) ISBN 961-6181-31-9

• SCOTDIC ® Arhivirano 2008-01-11 na Wayback Machine.
• Državni simboli
• WIPO 1993-01-15 Arhivirano 2009-03-05 na Wayback Machine. dokument Arhivirano 2009-03-05 na Wayback Machine.
• Državni zbor Republike Slovenije
• Misija Slovenije v UN
• slovenia.si Arhivirano 2008-02-02 na Wayback Machine.