Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza).
Njena trenutna lega je takšna, da je blizu severa, oziroma severnega nebesnega tečaja, vendar ni točno na severu (razlika je v okviru 45 ločnih minut, deklinacija zvezde je +89° 15′ 38.1″). Tudi med navidezno najsvetlejše zvezde ne spada. Najdemo jo tako, da zadnjo stranico Velikega medveda (Velikega voza) podaljšamo za 5-krat. Ni točno v tej črti, temveč nekoliko bolj desno, pa vendar z določanjem nimamo težav, saj druge svetlejše zvezde ni v bližini.
Opazovalni podatki Epoha J2000 Enakonočje | |
---|---|
Ozvezdje | Mali medved |
α UMi Aa | |
Rektascenzija | 02h 31m 49,09s |
Deklinacija | +89° 15′ 50,8″ |
Navidezni sij (V) | 1,98 (spremenljivka 1,86–2,13) |
α UMi Ab | |
Rektascenzija | |
Deklinacija | |
Navidezni sij (V) | 9,2 |
α UMi B | |
Rektascenzija | 02h 30m 41,63s |
Deklinacija | +89° 15′ 38,1″ |
Navidezni sij (V) | 8,7 |
Značilnosti | |
α UMi Aa | |
Spektralni razred | F7Ib |
U−B Barvni indeks | 0,38 |
B−V Barvni indeks | 0,60 |
Tip spremenljivke | kefeidna spremenljivka tipa I |
α UMi Ab | |
Spektralni razred | F6V |
α UMi B | |
Spektralni razred | F3V |
U−B Barvni indeks | 0,01 |
B−V Barvni indeks | 0,42 |
Astrometrija | |
Radialna hitrost (Rv) | −17 km/s |
Lastno gibanje (μ) | RA: 198,8±0,20 mas/l Dec.: -15±0,30 mas/l |
Paralaksa (π) | 7,54 ± 0,11 mas |
Oddaljenost | 323–433 sv. l. (99–133 pc) |
Absolutni izsev (MV) | −3,6 (α UMi Aa) 3,6 (α UMi Ab) 3,1 (α UMi B) |
Orbita | |
Primarna | α UMi Aa |
Spremljevalka | α UMi Ab |
Perioda (P) | 29,59 l |
Glavna polos (a) | 0,133″ |
Izsrednost tira (e) | 0,608 |
Naklon tira (i) | 128° |
Dolžina vozla (Ω) | 19° |
Argument periastrona (ω) (sekundarni) | 303° |
Pol-amplituda (K1) (Argument periastrona) | 3,72 km/s |
Podrobnosti | |
α UMi Aa | |
Masa | 5,4 M☉ |
Polmer | 37,5 R☉ |
Izsev (bolometrični) | 1.260 L☉ |
Površinska težnost (log g) | 2,2 cgs |
Temperatura | 6015 K |
Kovinskost | 112% solar |
Vrtenje | 119 days |
Tirna hitrost(v sin i) | 14 km/s |
Starost | 7×10 let 7 |
α UMi Ab | |
Masa | 1,26 M☉ |
Polmer | 1,04 R☉ |
Izsev (bolometrični) | 3 L☉ |
Starost | 7×10 let 7 |
α UMi B | |
Masa | 1,39 M☉ |
Polmer | 1,38 R☉ |
Izsev (bolometrični) | 3,9 L☉ |
Površinska težnost (log g) | 4,3 cgs |
Temperatura | 6900 K |
Tirna hitrost(v sin i) | 110 km/s |
Starost | 7×10 let 7 |
Lega (glede na α UMi Aa) | |
Komponenta | α UMi Ab |
Epoha opazovanja | 2005.5880 |
Kotna razdalja | 0.172″ |
Pozicijski kot | 231.4° |
Lega (glede na α UMi Aa) | |
Komponenta | α UMi B |
Epoha opazovanja | 2005,5880 |
Kotna razdalja | 18,217″ |
Pozicijski kot | 230,540° |
Druge oznake | |
Polaris, North Star, 1 Ursae Minoris, HR 424, BD +88° 8, HD 8890, SAO 308, FK5 907, GC 2243, ADS 1477, CCDM J02319+8915, HIP 11767, Cynosura, Alruccabah, Phoenice, Navigatoria, Star of Arcady, Yilduz, Mismar | |
Sklici na podatkovne baze | |
SIMBAD | α UMi A |
UMi B |
Severnica je v resnici trozvezdje. Dve malce bolj svetli zvezdi obkrožata skupno masno središče. Polaris Aa je rumena velikanka s 5,4-kratno maso in 46-kratnim premerom našega Sonca. Je radialna spremenljivka, ki spreminja navidezni premer in svetlost s periodo približno štirih let in je prva zvezda te vrste, katere maso so določili iz njene orbite. Polaris Ab ima maso približno 1,26 mase Sonca in kroži okrog skupnega središča z Aa na zelo kratki razdalji 18,8 au (2,8 milijard km) s periodo okrog 29,6 leta. Zaradi bližine obeh zvezd Aa in Ab sistema Polaris A zvezd ne ločimo z običajnimi teleskopi, in svetlobo Aa preglasi svetloba večje zvezde. Šele leta 1929 so z raziskovanjem spektra Polaris A dokazali, da gre za zelo bljižnje dvozvezdje. Leta 2006 je NASA objavila slike s Hubblovega teleskopa, ki prikazujejo celotno trozvezdje. Tretja zvezda je spremljevalka Polaris B z maso okrog 1,39 mase Sonca, ki je veliko bolj oddaljena od sistema Polaris A (2.400 au) in ga obkroži v približno 42000 letih. Zvezdo lahko opazimo že z razmeroma skromnim teleskopom in jo je že leta 1779 s svojim zrcalnim teleskopom odkril nemško-britanski astronom William Herschel.
Zaradi precesije Zemljine vrtilne osi je bila leta 2700 pr. n. št. najsevernejša nadobzornica zvezda Tuban, daleč v prihodnosti leta 14000 pa bo Vega.
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Severnica, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.