Severnica: Najsvetlejša zvezda v ozvezdju Mali medved

Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza).

Njena trenutna lega je takšna, da je blizu severa, oziroma severnega nebesnega tečaja, vendar ni točno na severu (razlika je v okviru 45 ločnih minut, deklinacija zvezde je +89° 15′ 38.1″). Tudi med navidezno najsvetlejše zvezde ne spada. Najdemo jo tako, da zadnjo stranico Velikega medveda (Velikega voza) podaljšamo za 5-krat. Ni točno v tej črti, temveč nekoliko bolj desno, pa vendar z določanjem nimamo težav, saj druge svetlejše zvezde ni v bližini.

Severnica
Chart showing star positions and boundaries of the Ursa Minor constellation
Severnica: Najsvetlejša zvezda v ozvezdju Mali medved
Severnica (α Ursae Minoris, obkroženo z rdeče) v ozvezdju Mali medved (belo območje)
Opazovalni podatki
Epoha J2000      Enakonočje
Ozvezdje Mali medved
α UMi Aa
Rektascenzija 02h 31m 49,09s
Deklinacija +89° 15′ 50,8″
Navidezni sij (V) 1,98 (spremenljivka 1,86–2,13)
α UMi Ab
Rektascenzija
Deklinacija
Navidezni sij (V) 9,2
α UMi B
Rektascenzija 02h 30m 41,63s
Deklinacija +89° 15′ 38,1″
Navidezni sij (V) 8,7
Značilnosti
α UMi Aa
Spektralni razred F7Ib
U−B Barvni indeks 0,38
B−V Barvni indeks 0,60
Tip spremenljivke kefeidna spremenljivka tipa I
α UMi Ab
Spektralni razred F6V
α UMi B
Spektralni razred F3V
U−B Barvni indeks 0,01
B−V Barvni indeks 0,42
Astrometrija
Radialna hitrost (Rv)−17 km/s
Lastno gibanje (μ)RA: 198,8±0,20 mas/l
Dec.: -15±0,30 mas/l
Paralaksa (π)7,54 ± 0,11 mas
Oddaljenost323–433 sv. l.
(99–133 pc)
Absolutni izsev (MV)−3,6 (α UMi Aa)
3,6 (α UMi Ab)
3,1 (α UMi B)
Orbita
Primarnaα UMi Aa
Spremljevalkaα UMi Ab
Perioda (P)29,59 l
Glavna polos (a)0,133″
Izsrednost tira (e)0,608
Naklon tira (i)128°
Dolžina vozla (Ω)19°
Argument periastrona (ω)
(sekundarni)
303°
Pol-amplituda (K1)
(Argument periastrona)
3,72 km/s
Podrobnosti
α UMi Aa
Masa5,4 M
Polmer37,5 R
Izsev (bolometrični)1.260 L
Površinska težnost (log g)2,2 cgs
Temperatura6015 K
Kovinskost112% solar
Vrtenje119 days
Tirna hitrost(v sin i)14 km/s
Starost7×107 let
α UMi Ab
Masa1,26 M
Polmer1,04 R
Izsev (bolometrični)L
Starost7×107 let
α UMi B
Masa1,39 M
Polmer1,38 R
Izsev (bolometrični)3,9 L
Površinska težnost (log g)4,3 cgs
Temperatura6900 K
Tirna hitrost(v sin i)110 km/s
Starost7×107 let
Lega (glede na α UMi Aa)
Komponentaα UMi Ab
Epoha opazovanja2005.5880
Kotna razdalja0.172
Pozicijski kot231.4°
Lega (glede na α UMi Aa)
Komponentaα UMi B
Epoha opazovanja2005,5880
Kotna razdalja18,217
Pozicijski kot230,540°
Druge oznake
Polaris, North Star, 1 Ursae Minoris, HR 424, BD +88° 8, HD 8890, SAO 308, FK5 907, GC 2243, ADS 1477, CCDM J02319+8915, HIP 11767, Cynosura, Alruccabah, Phoenice, Navigatoria, Star of Arcady, Yilduz, Mismar
Sklici na podatkovne baze
SIMBADα UMi A
UMi B
Severnica: Najsvetlejša zvezda v ozvezdju Mali medved
Zvezda Severnica in ozvezdji Veliki in Mali medved

Severnica je v resnici trozvezdje. Dve malce bolj svetli zvezdi obkrožata skupno masno središče. Polaris Aa je rumena velikanka s 5,4-kratno maso in 46-kratnim premerom našega Sonca. Je radialna spremenljivka, ki spreminja navidezni premer in svetlost s periodo približno štirih let in je prva zvezda te vrste, katere maso so določili iz njene orbite. Polaris Ab ima maso približno 1,26 mase Sonca in kroži okrog skupnega središča z Aa na zelo kratki razdalji 18,8 au (2,8 milijard km) s periodo okrog 29,6 leta. Zaradi bližine obeh zvezd Aa in Ab sistema Polaris A zvezd ne ločimo z običajnimi teleskopi, in svetlobo Aa preglasi svetloba večje zvezde. Šele leta 1929 so z raziskovanjem spektra Polaris A dokazali, da gre za zelo bljižnje dvozvezdje. Leta 2006 je NASA objavila slike s Hubblovega teleskopa, ki prikazujejo celotno trozvezdje. Tretja zvezda je spremljevalka Polaris B z maso okrog 1,39 mase Sonca, ki je veliko bolj oddaljena od sistema Polaris A (2.400 au) in ga obkroži v približno 42000 letih. Zvezdo lahko opazimo že z razmeroma skromnim teleskopom in jo je že leta 1779 s svojim zrcalnim teleskopom odkril nemško-britanski astronom William Herschel.

Zaradi precesije Zemljine vrtilne osi je bila leta 2700 pr. n. št. najsevernejša nadobzornica zvezda Tuban, daleč v prihodnosti leta 14000 pa bo Vega.

Glej tudi

  • severna zvezda

Sklici

02h 31m 48.7s, +89° 15′ 51″

Tags:

Alfa (črka)Mali medved (ozvezdje)Navidezni sijOzvezdjeSeverSvetlostVeliki medved (ozvezdje)Zvezda

🔥 Trending searches on Wiki Slovenščina:

Južna AmerikaBurjaJulijske AlpeKrižev potSeznam latinskih izrekovEnakokraki trikotnikOdbojkaPrašteviloIslamGliveMadeiraSeizmologijaNavadni deževnikRimsko cesarstvoDolžinaMariborJudovstvoKobaridAnton Tomaž LinhartZemljaSeznam slovenskih pevcev zabavne glasbeTolkalaTa veseli dan ali Matiček se ženiTurški vpadiCelinaPtujAminokislinaJože PlečnikNataša Konc LorenzuttiJanja VidmarRimaPeriodni sistem elementov24URPavel RuparKarel Destovnik - KajuhHamletPamela AndersonJazzNavadna lisicaKrst pri SaviciNova GvinejaAntična ŠpartaMehkužciEvropa24ur.comDalila DragojevićPortugalskaZvezna država Združenih držav AmerikeKomunizemRibeInterpolacijaFilipiniOgljikGiuseppe VerdiFeminizemPokrajine ItalijeCeljeŽurnal24Navadni regratMonakoČukiDomžaleAnsambel bratov AvsenikNetopirjiTone PavčekSamostalniški zaimekWilliam ShakespeareSilaKovinaMatej ArčonSeverna AmerikaSeznam držav članic Evropske unijeSimon GregorčičBolgarijaBajramNiko GrafenauerPanteon, RimMetulji🡆 More