Plantaža

Po navadi gre pri tem za drevesa ali grmovje. Gre za monokulture nasadov rastlin.

Na plantažah gojijo predvsem kavo, čaj, bombaž, banane, sladkorni trs, kavčukovec, kakavovec, poper, oljke, ananas, arašide, lešnike, mandlje, agrume (pomaranče, limone, mandarine), marelice, breskve ali nektarine, jabolka in hruške.

V šestnajstem, sedemnajstem in osemnajstem stoletju so Portugalci, Španci, Angleži, Francozi, Nizozemci in drugi Evropejci v velikih delih ameriške celine (vključno s Surinamom) in po celotnem Karibskem otočju ustanovili nasade v velikem obsegu. S sužnji kot delavci - najprej Indijanci, kasneje Afričani in Azijci – so evropski lastniki nasadov v teh plantažnih kolonijah gojili tropske kmetijske proizvode za evropski trg.

Pojem plantaž je tesno povezan s suženjstvom, saj so za delo na plantažah v kolonializmu uporabljali prisilno delovno silo, ki so jo po večini sestavljali afriški sužnji. Tako so v ZDA, na Karibe in Južno Ameriko v tem času naselili veliko afriško populacijo, ki danes ponekod predstavlja večinsko prebivalstvo.

 

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Plantaža

• Plantaže v Surinamu
• Plantaže sladkornega trsa
• Plantaže kave
• Plantaže bombaža

•  
  Plantaža palm za oljev Ekvadorju
•  
  plantaža oljnih palm v Kolumbiji
•  
  Oljne palme v Kamerunu
•  
  Indijski kavčukovec v Maleziji
•  
  Plantaža bombažav Združenih državah.