Marc Chagall

julij">7. julij (25. junij, julijanski koledar) 1887, vas Pestkovatik / Liozno (danes Ljozna) pri Vitebsku, Ruski imperij (danes Belorusija), † 28. marec 1985, Saint–Paul de Vence, Alpes-Maritimes, Francija.

Marc Chagall
Marc Chagall, 1941
Rojstvo	Моисей Хацкелевич Шагал, Мовша Хацкелевич Шагал in Moïche Zakharovitch Chagalov 24. junij (6. julij) 1887 Liozna[d]
Smrt	28. marec 1985({{padleft:1985|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[…] (97 let) Saint-Paul-de-Vence[d], Alpes-Maritimes, Francija
Državljanstvo	Francija  Ruski imperij  Sovjetska Rusija[d] brezdomovinstvo
Poklic	slikar, tiskarski grafik, pesnik, litograf, oblikovalec, grafik, ilustrator, scenograf, kipar, arhitekturni risar, keramik, risar
Spletna stran
marcchagall.com

Med znanimi slikarji 20. stoletja so ga povezovali z nadrealizmom.

Marc Chagall se je rodil kot Mojša Zaharavič Šahałaŭ (belorusko Мойша Захаравіч Шагалаў; Моўша Хацкелеў; Маісей, rusko Мовша Хацкелевич Шагал: Movša Hackelevič Šagal), najstarejši od devetih otrok v revni judovski družini. To obdobje njegovega življenja, čeprav siromašno je bilo opisano kot srečno, kar se lahko vidi skozi njegovo delo.

Slikarstvo je začel študirati leta 1906 pod nadzorom slavnega umetnika Yehuda Pena. Preselil se je v Sankt Peterburg. Nekaj mesecev pozneje se je vpisal v šolo in se učil z Rjorihom, kjer je srečaval umetnike z vseh šol in vseh zvrsti. Od leta 1908 do 1910 je bil njegov učitelj Bakst v Zvjagincevi Šoli. To obdobje je bilo naporno za Chagalla - Judje so v tistem času lahko živeli le v Sankt Peterburgu z dovoljenjem, zato je bil nekaj časa v zaporu. V Sankt Peterburgu je ostal do leta 1910. Redno pa je obiskoval tudi domačo vas, kjer je spoznal bodočo ženo Bello Rozenfeld.

Potem, ko se je uveljavil kot slikar, je odšel v Pariz da bi bil bliže umetniški srenji v okrožju Montparnasse, kjer je postal prijatelj Apollinairea, Delaunayja in Légerja. Leta 1914 se je vrnil v Vitebsk in se leto kasneje poročil z zaročenko Bello. 1. svetovna vojna je izbruhnila medtem, ko je bil Chagall v Rusiji. Leta 1916 se je Chagallu rodila hči Ida.

Leta 1917 je postal dejaven član v oktobrski revoluciji. Sovjetski minister za kulturo ga je imenoval za komisarja umetnosti Vitebske regije, kjer je ustanovil Umetniško šolo. Pod Sovjetsko zvezo se ni počutil dobro, zato se je leta 1920 preselil v Moskvo in leta 1923 nazaj v Pariz. Zaradi nemške zasede Francije med 2. svetovno vojno, preganjanja Judov in holokavsta se je Chagall z družino preselil v Marseille. Pri pobegu ga je spremljal ameriški novinar Varian Fry. Leta 1941 se je Chagall preselil v ZDA.

Njegova žena Bella, ki jo je označil kot svojo muzo in sopotnica v življenju, je 2. septembra 1944 umrla zaradi bolezni. Dve leti kasneje se je vrnil v Evropo. Do leta 1949 je delal v Franciji. Med temi delovnimi leti je ponovno odkril moč barv. V tem obdobju so njegove slike posvečene temi ljubezni in ljubezni do življenja. Figure so postale zapletene in močnih barv. Začel se je ukvarjati tudi s keramiko in steklom.

Leta 1952 se je ponovno poročil z Valentino Grigorjevno Brodsko. Večkrat je potoval v Grčijo in leta 1957 obiskal tudi Izrael kjer je leta 1960 naredil vitraž za sinagogo bolnišnice (Hadassah Ein Kerem) v Jeruzalemu in leta 1966 zidno poslikavo za novi parlament v Jeruzalemu. Pri 97 letih je umrl v kraju Saint–Paul de Vence v jugovzhodni Franciji.

 

Navdih je našel pri beloruskem kmečkem življenju in portretiral veliko biblijskih tem, ki so odražala njegovo judovsko dedovanje. Med letoma 1960 in 1970 je bil del pomembnih projektov, ki so vključevali javne prostore in pomembne civilne in verske objekte. V Franciji je spoznal smer avant-garde, čeprav je njegovo delo vedno mejilo na takratne priljubljene smeri (kubizem, fauvizem). Bil je tesno povezan s Pariško šolo in njenimi predstavniki, kot je Amedeo Modigliani.

Njegova dela opazovalcu vlivajo veselje in optimizem, z močnimi barvami prikazujejo svet kot ga vidimo skozi pisano steklo. Chagall si je večkrat predstavljal sebe kot opazovalca sveta, kot ga vidimo skozi vitraž.

Njegovi pogosti simboli so bili:

• krava: predstavlja življenje, moč
• drevo: življenje
• petelin: rodovitnost, pogosto naslikan skupaj z ljubimcema
• prsi (pogosto gole): erotika in rodovitnost življenja (Chagall je ljubil in spoštoval ženske)
• goslač: rojstvo, poroka, smrt
• slanik (pogosto naslikan kot leteča riba): v spomin Chagallovemu očetu ki je delal v ribogojnici
• ura z nihalom: čas in skromno življenje
• svečnik: dve sveči simbolizirata sabat ali menoro (svečnik s 7 svečami) ali hanuko
• okna: ljubezen do svobode
• Vitebsk: čustva do domovine
• prizori iz cirkusa: harmonija živali in človeka, kar napeljuje na kreativnost človeka
• Jezusovo križanje: holokavst, nacistično zatiranje Judov