Moluki: Otočje v vzhodni Indoneziji

Tvori ga približno 1000 otokov s skupno površino 74.505 km², ki upravno spadajo pod indonezijski provinci Moluki in Severni Moluki.

Moluki

Zemljevid otočja
Geografija
Lega	Jugovzhodna Azija
Koordinati	3°9′S 129°23′E / 3.150°S 129.383°E / -3.150; 129.383
Število otokov	~1000
Večji otoki	Halmahera, Seram, Buru, Ambon, Ternate, Tidore
Površina	74.505 km2
Najvišja nadm.višina	3.027 m
Uprava
Indonezija
Moluki, Severni Moluki
Največje naselje	Ambon
Demografija
Prebivalstvo	2.844.131

Severni otoki so dom nageljnovih žbic, osrednji del otočja pa je znan po muškatovcih in pridelavi muškatnih oreškov. S temi dragocenimi dišavami so prebivalci trgovali že pred prihodom Evropejcev, v začetku 16. stoletja pa so otočje za svojo posest razglasili Portugalci. Moluki so takrat dobili tudi ime Dišavni otoki. Sledilo je krvavo kolonialno obdobje, ko so se Portugalci borili za nadzor nad območjem z lokalnim prebivalstvom in ostalimi kolonialnimi velesilami, od katerih so nazadnje Moluke zavzeli Nizozemci.

Od zamrtja trgovanja z začimbami v 18. stoletju so Moluki gospodarsko nepomembni. Od konca druge svetovne vojne in osamosvojitve Indonezije otočje pretresa medversko nasilje med kristjani in muslimani.

Biogeografsko spadajo Moluki s Sulavezijem in Malimi Sundskimi otoki v regijo »Wallacea«, prehodno območje med azijsko in avstralsko kontinentalno polico, ki jo zaznamuje izredno visoka biotska raznovrstnost številnih skupin živih bitij. Na stotinah izoliranih otokov je prišlo v geološki zgodovini do bujne speciacije, posledica česar je visok delež endemnih vrst. Zdaj velja to območje za »vročo točko« biotske raznovrstnosti.