1989: Leto

Leto je zaznamoval predvsem val revolucij v državah vzhodnega bloka, ki je povzročil padec komunizma in napovedal zmanjšanje vpliva Sovjetske zveze v svetovni politiki in njen razpad dve leti kasneje.

Januar – april

 

• 7. januar – Akihito postane japonski cesar po smrti očeta Hirohita.
• 18. januar – Ante Marković nasledi Branka Mikulića na položaju predsednika vlade Jugoslavije.
• 20. januar – George H. W. Bush postane 41. predsednik Združenih držav Amerike.
• 3. februar – v vojaškem državnem udaru je odstavljen paragvajski diktator Alfredo Stroessner.
• 14. februar – v zemeljsko orbito je vtirjen prvi satelit navigacijskega sistema GPS.
• 15. februar – zadnji sovjetski vojak zapusti Afganistan; konec sovjetsko-afganistanske vojne.
• 16. februar – ustanovljena je Socialdemokratska zveza Slovenije, kasneje preimenovana v Slovensko demokratsko stranko.
• 24. februar – delegacije 160 držav se udeležijo pogreba japonskega cesarja Hirohita.
• 3. marec – predsedstvo Jugoslavije razglasi izredne razmere na Kosovu in pošlje vojsko proti Albancem, ki demonstrirajo v podporo odstavljenem Azemu Vlasiju ter proti zmanjševanju avtonomije Kosova.
• 13. marec – huda magnetna nevihta povzroči razpad električnega omrežja Quebeca, ki oskrbuje 9 milijonov ljudi, severni siji so vidni vse do Teksasa na jugu.
• 15. marec – Izrael vrne nadzor nad mestom Taba Egiptu, s čimer se konča sedem let trajajoč ozemeljski spor med državama.
• 23. – 28. marec – v množičnih izgredih albanske skupnosti zaradi ustavnih sprememb v Jugoslaviji, ki ukinejo avtonomijo Socialistične avtonomne pokrajine Kosovo, umre vsaj 29 ljudi.
• 24. marec – iz tankerja Exxon Valdez, ki je nasedel v Zalivu princa Williama na Aljaski, izteče za 240.000 sodčkov surove nafte in povzroči obsežno ekološko katastrofo.
• 14. april – kitajski študentje zasedejo Trg nebeškega miru v Pekingu.
• 15. april – zgodi se največja katastrofa na nogometnem štadionu v zgodovini, ko na štadionu Hillsborough zaradi prenatrpanosti umre 96 navijačev Liverpoola.
• 17. april – poljske oblasti priznajo sindikatu Solidarność status legalne politične stranke in mu dovolijo sodelovati na volitvah.

Maj – avgust

 

 

• 2. maj – madžarske oblasti odstranijo 240 km barikad na meji z Avstrijo – začetek padca železne zavese.
• 8. maj – pisatelj Tone Pavček prebere Majniško deklaracijo z zahtevo po suvereni državi slovenskega naroda na množičnem protestnem zborovanju zaradi aretacije Janeza Janše na Kongresnem trgu v Ljubljani.
• 14. maj – Mihail Gorbačov kot prvi sovjetski voditelj po 1960. letih obišče Kitajsko.
• 15. maj – Janez Drnovšek postane novi predsednik predsedstva Jugoslavije.
• 4. junij –
  • iskre dveh potniških vlakov vnamejo zemeljski plin, ki je spuščal iz cevovoda pri mestu Aša v Rusiji; v eksploziji umre 645 ljudi.
  • odločilna zmaga stranke Solidarność na poljskih parlamentarnih volitvah odpre pot za spremembo režima v državi.
  • kitajska Ljudska osvobodilna vojska krvavo zatre demonstracije v Pekingu.
• 13. junij – oceanograf Robert Ballard odkrije ostanke leta 1941 potopljene bojne ladje Bismarck.
• 4. julij – predstavnik Palestinskega islamskega džihada izvede na avtobusu med Tel Avivom in Jeruzalemom prvi palestinski samomorilski napad proti Izraelu.
• 10. julij – 300.000 rudarjev v sibirskih rudnikih premoga priredi najbolj množično delavsko stavko v Sovjetski zvezi od 1920. let.
• 19. julij – Wojciech Jaruzelski, zadnji komunistični voditelj Poljske, je imenovan za predsednika države.
• 20. julij – oblasti v Burmi odredijo hišni pripor za voditeljico opozicije Aung San Su Či.
• 23. julij – Giulio Andreotti postane predsednik vlade Italije.
• 31. julij – na trg pride prenosna igralna konzola Game Boy podjetja Nintendo.
• 15. avgust – Frederik Willem de Klerk postane zadnji predsednik Republike Južne Afrike v obdobju apartheida.
• 23. avgust –
  • okrog 2 milijona prebivalcev baltiških držav oblikuje 600 km dolgo človeško verigo preko vseh treh takratnih sovjetskih republik in zahteva neodvisnost.
  • Madžarska odpre mejo z Avstrijo.
• 24. avgust -
  • kolumbijski razpečevalci kokaina razglasijo »totalno vojno« proti oblastem.
  • sonda Voyager 2 leti mimo Neptuna.

September – december

 

 

• 10. september – Madžarska odpre zahodno mejo beguncem iz Vzhodne Nemčije.
• 26. september – Vietnam konča enajstletno okupacijo Kambodže.
• 27. september – predsedstvo SR Slovenije sprejme amandmaje k republiški ustavi, po katerih imajo republiški zakoni prednost pred zveznimi in ki razglašajo pravico do odcepitve.
• 17. oktober – V Zagrebu se na koncertu z naslovom Voljenom gradu, glasbene skupine Prljavo kazalište zbere okrog 300.000 ljudi. Gre za največje zgodovinsko zborovanje Hrvatov, ki posredno napove razpad skupne države in Domovinsko vojno.
• 23. oktober – madžarski predsednik Mátyás Szűrös razglasi Madžarsko republiko.
• 4. november – tajfun Gay opustoši jug Tajske in zahteva skoraj 1000 žrtev.
• 7. november – odstopi komunistična vlada Vzhodne Nemčije z izjemo Egona Krenza, ki ostane vodja države.
• 9. november – Günter Schabowski na novinarski konferenci pomotoma izjavi, da bodo spremembe pravil za potovanje med Zahodno in Vzhodno Nemčijo stopile v veljavo »takoj«. Množica Berlinčanov se zato zbere ob Berlinskem zidu in prvič po 28 letih izsili odprtje prehodov.
• 12. november – prve svobodne predsedniške volitve v Braziliji po 60 letih.
• 17. november – 29. december – žametna revolucija: policija napade udeležence študentskega zborovanja v Pragi, kar sproži množične proteste po vsej Češkoslovaški, ki na koncu privedejo do padca komunističnega režima.
• 20. november – Generalna skupščina OZN sprejme Konvencijo o otrokovih pravicah.
• 29. november – slovenska vlada prepove srbski »miting resnice«, napovedan za 1. december v Ljubljani, srbsko predsedstvo se odzove z ekonomskimi sankcijami.
• 6. december – Egon Krenz odstopi kot predsednik Državnega sveta Nemške demokratične republike, nasledi ga Manfred Gerlach kot prvi nekomunistični politik na tem položaju.
• 16. – 25. december – v revoluciji je nasilno strmoglavljen režim komunističnega diktatorja Nicolaeja Ceaușescuja v Romuniji.
• 20. december – ameriška vojska vdre v Panamo da bi strmoglavila voditelja Manuela Noriego.
• 29. december – Václav Havel postane predsednik Češkoslovaške.

• 1. januar – Žiga Pance, slovenski hokejist
• 13. januar – Tim Matavž, slovenski nogometaš
• 14. februar – Jurij Tepeš, slovenski smučarski skakalec
• 2. marec – Marcel Hirscher, avstrijski alpski smučar
• 4. april – Zoran Dragić, slovenski košarkar
• 9. julij – Roman Koudelka, češki smučarski skakalec
• 23. julij – Daniel Radcliffe, britanski filmski igralec
• 30. oktober – Nastia Liukin, ameriška gimnastičarka
• 21. november – Anita Kralj, slovenska pevka
• 13. december – Taylor Swift, ameriška glasbenica in igralka

 

 

• 6. januar – Edmund Leach, britanski socialni antropolog (* 1910)
• 7. januar – Hirohito, japonski cesar (* 1901)
• 10. januar – Valentin Petrovič Gluško, ruski raketni inženir (* 1908)
• 23. januar – Salvador Dalí, španski (katalonski) slikar (* 1904)
• 9. februar – Osamu Tezuka, japonski risar in animator (* 1929)
• 13. februar – Franc Raztočnik, slovenski organist in zborovodja (* 1908)
• 27. februar – Konrad Lorenz, avstrijski etolog in ornitolog, nobelovec (* 1903)
• 18. marec – Harold Jeffreys, angleški geofizik, astronom, matematik (* 1891)
• 15. april – Hu Yaobang, kitajski politik (* 1915)
• 30. april – Sergio Leone, italijanski filmski režiser (* 1929)
• 3. junij – ajatola Homeini, iranski voditelj (* 1900)
• 9. junij – George Wells Beadle, ameriški genetik, nobelovec (* 1093
• 22. junij – Anton Dermota, slovenski operni pevec (* 1910)
• 27. junij – Alfred Jules Ayer, britanski filozof (* 1910)
• 2. julij –
  • Andrej Gromiko, ruski politik (* 1909)
  • Wilfrid Sellars, ameriški filozof (* 1912)
• 6. julij – János Kádár, madžarski politik (* 1912)
• 11. julij – Laurence Olivier, angleški gledališki igralec in režiser (* 1907)
• 16. julij – Herbert von Karajan, avstrijski dirigent (* 1908)
• 22. avgust – Aleksander Sergejevič Jakovljev, ruski letalski konstruktor (* 1906)
• 29. avgust – Peter Scott, angleški ornitolog, ekolog in slikar (* 1909)
• 28. september – Ferdinand Marcos, filipinski politik (* 1917)
• 26. oktober – Charles J. Pedersen, ameriški kemik, nobelovec (* 1904)
• 12. november – Božidar Jakac, slovenski slikar, grafik (* 1899)
• 24. november – Abdalah Jusuf Azam, jordanski terorist (* 1941)
• 14. december – Andrej Dimitrijevič Saharov, ruski fizik, kozmolog in borec za človekove pravice (* 1921)
• 22. december – Samuel Beckett, irski dramatik, nobelovec (* 1906)
• 24. december – Jurij Levičnik, slovenski gospodarstvenik (* 1925)
• 25. december – Nicolae Ceaușescu, romunski diktator (* 1918)
• 25. december – Elena Ceaușescu, žena diktatorja Nicolaea Ceaușesca (* 1916)
• 25. december – Riccardo Morandi, italijanski inženir in arhitekt (* 1902)
• 26. december – Ludvik Starič, slovenski motociklistični dirkač (* 1906)
• 28. december – Hermann Oberth, nemški fizik in raketni inženir (* 1894)

• Fizika – Norman F. Ramsey, Hans G. Dehmelt, Wolfgang Paul
• Kemija – Sidney Altman, Thomas R. Cech
• Fiziologija ali medicina – J. Michael Bishop, Harold E. Varmus
• Književnost – Camilo José Cela
• Mir – Tenzin Gyatso, 14. dalajlama
• Ekonomija – Trygve Haavelmo

 

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 1989