Katovice

Se om Silezijan sodaveikundan administrativižeks keskuseks.

Katovice
Katowice

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Pol'šanma
Eläjiden lugu (2021)	286,960 ristitud
Pind	164,64 km²
Pämez'	Marcin Krupa (tal'vku 2014—)
Telefonkod	+48−32
Aigvö	tal'vel UTC+1, kezal UTC+2

Eländpunkt mainitase küläks vl 1598, toižed-ki aigaližembad eländpunktad oliba nügüdläižen Katovicen territorijal. Šingotaškanzihe teravas 19. voz'sadal erazvuiččiden kivendoiden varoiden tagut, saksalaižed oliba ristitišton enambuses, i vhesai 1921 oficialine nimituz oli Kattovic. Se sai lidnan oiktusid vl 1865.

Katovice om kivihilen samižen da raudan metallurgijan keskuz eziauguižešti i nügüd'aigan. Järed raudtesol'm (15 stancijad da platformad) holitab 12 mln passažiroid vodes. Lidnan effektivine infrastuktur, veskoitud ühthine šingotez i ofispindoiden ližaduz kändihe popularižeks toižen biznesan vedandad.

 

Lidn sijadase Vislan i Oderan basseinoiden vezijagandal, 245..352 m korktusil, 266 metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel.

Klimat om ven kontinentaline. Keza om päivoikaz, tal'vaig om pil'vesekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +9,0 C°, kezakun-elokun +17,3..+19,1 C°, tal'vkun-uhokun −1,6..+0,1 C°. Ekstremumad oma −30,0 C° (uhoku) i +37,2 C° (uhoku). Kezaaigan minimum om −0,3 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +18,8 C° (uhoku, tal'vku). Paneb sadegid 723 mm vodes, enamba heinkus (104 mm), vähemba kül'mkus-sulakus (39..49 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 66..72 % röunoiš sulakus-heinkus, 80..86 % sügüz'kus-uhokus.

Vl 2014 lidnan eläjiden lugu oli 303 314 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 368 621 eläjad vl 1987.

Katovice om Üläsilezijan konurbacijan (5,3 mln eläjid 5400 km² pindal vl 2021) keskuzlidn, üks' kaikiš äirahvahaližembišpäi Pol'šanmas istorižešti.

Läz kaks'kümned üläopendusen aluzkundad ratas lidnas, sada tuhad üläopenikoid. Znamasine om Silezijan universitet Katovices (pol'š.: Uniwersytet Śląski w Katowicach, lüh. UŚ, alusenpanend 1968, 19,5 tuh. üläopenikoid vl 2022), sen fakul'tetoiden tobj pala sijadase neciš lidnas.

Avtobusad, lidnoidenkeskeižed tramvaid (konurbacijan 62 km teid 200:späi), ezilidnelektrojonused i velosipedad (92 km veloteid vl 2021) oma kundaližeks transportaks lidnas da sen ümbrištos.

Rahvahidenkeskeine civiline Katovice-lendimport (KTW / EPKT, 5,6 mln passažiroid vl 2023) sijadase 30 kilometras pohjoižhe lidnan keskuzpalaspäi. Tehtas reisid Evropan surihe lidnoihe, sezonižid čarterreisid Keskmeren äjihe lebutahoiže.

• Lidnan oficialine sait (katowice.eu). (pol'š.) (angl.)