Zveza Držav Jugovzhodne Azije

8. avgusta leta 1967 so jo ustanovili Indonezija, Malezija, Filipini, Singapur in Tajska. Namenjena je pospeševanju gospodarske rasti, družbenega napredka in kulturnega razvoja članic ter zavzemanju za mir v regiji.

Zveza držav Jugovzhodne Azije (ASEAN)
Himna Himna ASEAN-a
Sedež sekretariata	Džakarta, Indonezija
Članstvo	10 držav Jugovzhodne Azije
Voditelji
• Generalni sekretar	Lim Jock Hoi
•	8. avgusta 1967
Površina
• skupaj	4.497.4931 km2
Prebivalstvo
• ocena	566,3 milijona (2006)
• gostota	125/km2
BDP (ocena 2007)
• skupaj (nominal.)	1,173 trilijona USD (2007)
• skupaj (PKM)	737,48 milijarde USD (2007)
• na preb. (nominal.)	2041 USD
• na preb. (PKM)	5541 USD
HDI	0,708  · 110.
Valuta	glej opombo 3 spodaj
Časovni pas	UTC +6½ do +9
+
Spletno mesto http://www.aseansec.org/
Izbrani ključni osnovni indikatorji ASEAN-a Letna rast 1,6 % v oklepaju so kode po ISO 4217: brunejski dolar (BND) • indonezijska rupija (IDR) • kamboški riel (KHR) • laoški kip (LAK) • mjanmarski kjat (MMK) • malezijski ringit (MYR) • filipinski peso (PHP) • singapurski dolar (SGD) • tajski baht (THB) • vietnamski dong (VND)

Združenje je na začetku sledilo predvsem političnim ciljem, med katerimi je bil najpomembnejši ohranitev miru in varnosti na območju jugovzhodne Azije. Po letu 1970 pa so države več sodelovanja namenile tudi sledenju ekonomskim ciljem. Kot rezultat tesnejšega ekonomskega sodelovanja so voditelji članic leta 1977 podpisali prvi trgovinski sporazum, vendar je bil njegov učinek na regijo zelo omejen. V letu 1992, delno tudi zaradi porajajočih se trgovinsko-političnih blokov, so se vlade odločile za oblikovanje prostotrgovinskega območja AFTA, ki je bila rezultat poskusa liberalizacije območja. Sporazum AFTA je pomenil korak naprej od sporazuma iz leta 1977, saj je znižal carine za veliko večino izdelkov, odpravil nekatere necarinske in trgovinske ovire ter količinske omejitve pri izvozu. Mnogi strokovnjaki so mnenja, da je ravno azijska finančna kriza v drugi polovici devetdesetih let dvajsetega stoletja znova porodila idejo regionalizma.

Omenjena kriza je pokazala, da so azijska gospodarstva pravzaprav tesno povezana. Večina strokovnjakov se strinja, da oblikovanje ekonomske skupnosti pomeni odgovor na oblikovanje in hitrejši razvoj podobnih regionalnih blokov, kot sta na primer NAFTA in EU. Nekateri strokovnjaki poudarjajo, da lahko z oblikovanjem regionalnih ekonomskih blokov tuje neposredne naložbe velikokrat ostajajo znotraj območja regije, kar se je dogajalo tudi v primeru EU. Morda bi na ta način iz ASEAN lahko nastal vodilni svetovni regionalni blok, kar danes ASEAN vsekakor še ni. Vendar pa bosta visoka kitajska gospodarska rast in poceni delovna sila še naprej tista ekonomska dejavnika, ki bosta tudi v prihodnosti ugodno vplivala na razvoj držav članic ASEAN.

Poleg tega pa namerava Peking v prihodnje velik del svojih naložb prenesti ravno v to regijo. Japonska pri gospodarskem in političnem vplivu na tem območju noče zaostajati in je leta 2002 predlagala sporazum o sodelovanju. Prav izjemno razvit proizvodni menedžment in informacijska tehnologija sta najpomembnejši pridobitvi za države ASEAN iz smeri Tokia.