(glavne taksonomske kategorije)
Biološka klasifikacija |
Domena |
Kraljestvo |
Deblo |
Razred |
Red |
Družina |
Rod |
Vrsta |
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij. Vrsta na splošno sestoji iz vseh posameznih organizmov naravne populacije, ki so se zaradi razmeroma recentnega skupnega prednika med seboj sposobni ploditi ter imajo na splošno podoben izgled, značilnosti in dedne lastnosti.
Čeprav so definicije vrste različne in je včasih težko ločiti med vrsto in podvrsto, so prave meje med vrstami v splošnem dovolj jasne. Zgled za vrsto sta na primer mehiški aksolotl (Ambystoma mexicanum) in okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia). Zgled skupin, ki niso vrste: sibirski tiger, ki je podvrsta tigra); jelen, ki ni vrsta, temveč družina 34 vrst, med katerimi sta npr. rdeči jelen in močvirski jelen. Vse danes živeči ljudje pripadajo isti vrsti (Homo sapiens) in tudi isti podvrsti (H. s. sapiens).
Pri znanstvenem razvrščanju dobi vsaka vrsta dvočlensko ime, ki ga obravnavamo po pravilih latinščine. Prvi člen imena je ime rodu in ga zapišemo z veliko začetnico. Temu sledi drugi člen, imenovan vrstni pridevek. Ljudje na primer spadajo v rod Homo in so v vrsti Homo sapiens. Ime vrste obsega oba člena in ne le drugega. Dvočlensko poimenovanje je kot standard, ki je bil kasneje v taksonomiji formaliziran, v 18. stoletju uvedel švedski naravoslovec Carl von Linné v svojih delih Species Plantarum in Systema Naturae (njegovo ime se v naravoslovju navadno zapiše kot Carolus Linnaeus oz. pri vrstah, ki jih je poimenoval v obliki kratice L.), zaradi česar ga ponekod imenujejo »poimenovanje po Linneju«. V tedanjem času je prevladovala teorija, po kateri je vsaka vrsta neodvisno dejanje Boga stvarnika in je kot taka objektivno resnična in nespremenljiva.
Od prihoda teorije o evoluciji se je pojmovanje vrste spremenilo v temelju. Še vedno pa ni doseženo nikakršno soglasje o tem, kaj naj bi izraz vrsta pomenil. Najpogosteje navajano opredelitev vrste je skoval nemško-ameriški biolog Ernst Mayr. Po njegovem razumevanju, ki ga imenujemo biološko pojmovanje vrste ali izolacijsko pojmovanje vrste, naj bi bile vrste »skupine naravnih populacij, ki so se dejansko ali potencialno med seboj sposobne ploditi in so reproduktivno izolirane od drugih takih skupin«. Vendar pa se uporabljajo še številne druge opredelitve (glej opredelitev vrste v nadaljnjem besedilu).
V tisku se znanstveno ime vrste pravilno zapiše ležeče. Neznane vrste dobijo kot drugi člen v ednini okrajšavo »sp.«, v množini pa »spp.« Ob tem je treba povedati tudi, da beseda »specie« ni ednina za »species«, temveč se nanaša na kovani denar.
Grobo oceno števila danes živečih vrst podaja naslednji seznam [3]:
Vendar pa je celokupno število vrst nekaterih debel morda mnogo višje:
Vrsta je reproduktivno izolirana populacija s skupnim genskim zbirom in skupno nišo. Ta definicija opredeli vrsto reproduktivno, genetsko in ekološko ...
Zgornja definicija vrste, deloma povzeta po Mayru, je do neke mere idealistična. Ker predpostavlja spolno razmnoževanje, ostaja izraz neopredeljen za vse organizme, ki se razmnožujejo nespolno. Biologi pogosto ne vedo, ali sta se dve morfološko podobni skupini sposobni ploditi potencialno. Poleg tega se precej razlikuje raven za uspešno križanje v naravnih ali eksperimentalnih razmerah ter celo raven spolnega razmnoževanja pri posameznih organizmih. Zato je vrsto mogoče razumeti na več načinov:
Pri uporabi se zgoraj opisane opredelitve med seboj pogosto ujemajo in so razlike med njimi bolj stvar poudarka kot resničnega nasprotja. Kljub temu pa ni nobeno doslej predlagano pojmovanje popolnoma objektivno oziroma nobenega med njimi ni mogoče uporabiti vselej, ne da bi se zatekli k subjektivni presoji. Glede na zapletenost življenja nekateri menijo, da je popolna objektivnost tu najverjetneje nemogoča in bi se morali biologi dogovoriti za najbolj praktično opredelitev. Pri vretenčarjih to večinoma pomeni biološko (BPV), v manjši meri (ali v druge namene) tudi filogenetsko pojmovanje vrste (FPV). Mnoge biološke podvrste so filogenetsko vrste. Razliko med BPV in FPV lahko na trenutni točki razvoja povzamemo kot razliko med opredelitvijo vrste kot posledico izražene evolucijske zgodovine in opredelitvijo, po kateri je vrsta posledica izraženega evolucijskega potenciala. Tako filogenetska vrsta nastane ob začetku ločevanja evolucijskih linij, biološka pa se realizira šele ob njuni dokončni ločitvi.
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Vrsta (biologija), which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.