Vaskulitis: Bolezen

Lahko se pojavijo samostojno ali pa v sklopu sistemske prizadetosti. Prizadete so lahko arterije (arteriitis) ali vene (flebitis). Med vaskulitise nekateri uvrščajo tudi limfangiitis (vnetje mezgovnic).

Vaskulitis
Sopomenke	angiitis
Petehija in purpura spodnje okončine zaradi vaskulitisa, povzročenega z zdravili.
Izgovorjava	vaskulítis
Specialnost	revmatologija
Simptomi	izguba telesne teže, vročina, bolečina v mišicah, purpura
Zapleti	gangrena, srčna kap

Pojavijo se lahko naslednji znaki in simptomi:

• splošni simptomi: vročina, nenamerno hujšanje
• koža: tipna purpura, livedo reticularis
• mišice in sklepi: bolečina in vnetje mišic, bolečina v sklepih, otekanje sklepov
• živčevje: mononeuritis multiplex, glavobol, možganska kap, tinitus (šumenje v ušesih), zameglen vid, akutna izguba vida
• obtočila: srčna kap, visok krvni tlak, gangrena
• dihala: krvavitev iz nosu, izkašljevanje krvi, infiltracija v pljučih
• prebavila: bolečina v trebuhu, smolasto blato (melena), predrtje prebavil
• ledvice: glomerulonefritis

Vaskulitisi so vnetne bolezni, pri čemer pa lahko vnetje sprožijo različni dejavniki, mehanizem pa ni vselej povsem jasen. V nekaterih primerih gre za genetsko nagnjenje, posledico avtoimunske bolezni (npr. revmatoidnega artritisa, lupusa) ali krvnega raka, lahko pa vnetne procese v žili sprožijo tudi različni zunanji dejavniki, na primer okužbe (kot sta hepatitis B ali C) ali določena zdravila.

Glede na vrsto oziroma velikost prizadetih žil poznamo:

• vaskulitise velikih žil: na primer takayasujev arteriitis, gigantocelični (temporalni) arteriitis
• vaskulitise srednje velikih žil: na primer burgerjeva bolezen, kawasakijeva bolezen, nodozni poliarteriitis
• vaskulitise malih žil: na primer behçetova bolezen, eozinofilna granulomatoza s poliangiitisom, kožni vaskulitis, granulomatoza s poliangiitisom, henoch-schönleinova, mikroskopski poliangiitis. Glavni tipi vaskulitisov malih žil so podani tudi v spodnji preglednici:

 

Pri bolnikih z aktivnim vaskulitisom krvne preiskave ali preiskave drugih telesnih tekočin na splošno kažejo na vnetje v telesu: povečana hitrost sedimentacije eritrocitov, povišane vrednosti C-reaktivne beljakovine (CRP), slabokrvnost, povečano število belih krvničk (levkocitoza) in eozinofilcev (eozinofilija). Lahko so povečane vrednosti antinevtrofilnih citoplazemskih protiteles (ANCA) ter prisotna hematurija.

Testi delovanja drugih organov so lahko normalni; nenormalnosti so odvisne od stopnje vpletenosti dotičnih organov.

Dokončna diagnoza je možna po biopsiji prizadetega organa (kot so koža, sinusi, pljuča, živci, možgani ali ledvice), s katero se pojasni vnetje žilja.

Zdravljenje je praviloma usmerjeno v zaviranje vnetja. Pogosto se uporabljajo kortikosteroidi, lahko pa tudi druga zdravila, ki zavirajo imunski sistem. Zdravljenje je tudi odvisno od vrste vaskulitisa.