Sus

Za predstavnike je značilno, da imajo popolno zobovje (druge vrste svinj imajo lahko reducirano število zob) in da nimajo žlez znojnic, zaradi česar se morajo v vročih dneh hladiti v vodi ali blatu. Sicer so podobno kot ostale svinje inteligentne, vsejede živali z rilcem in dolgimi sekalci, štirimi prsti na nogah ter enostavnim vrečastim želodcem.

Sus
Domača svinja s prašičkom
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Artiodactyla (sodoprsti kopitarji) Družina: Suidae (svinje) Poddružina: Suinae Rod: Sus Linnaeus, 1758
Tipska vrsta
Sus scrofa Linnaeus, 1758
Vrste
glej besedilo

V rod uvrščamo devet danes živečih opisanih vrst. Pritlikava divja svinja, ki so jo nekoč uvrščali vanj, po novejših spoznanjih sodi v samostojen rod Porcula.

• Sus ahoenobarbus Huet, 1888
• bradata divja svinja (Sus barbatus Müller, 1838)
• Sus bucculentus Heude, 1892
• Sus cebifrons Heude, 1888
• Sus celebensis Müller & Schlegel, 1843
• Sus oliveri Groves, 1997
• Sus philippensis Nehring, 1886
• divja svinja (Sus scrofa Linnaeus, 1758)
  • domači prašič (Sus scrofa domestica Linnaeus, 1758)
• javanska bradavičasta svinja (Sus verrucosus Müller, 1840)

V Sloveniji živi samo divja svinja, ki je tu splošno razširjena. Do udomačitve divje svinje je prišlo pred 7 do 8 tisoč leti; divja in domača podvrsta ohranjata sposobnost križanja in križanci niso redek pojav v okoljih, kjer živita obe. Kljub možnosti križanja sta po mnenju nekaterih ločeni vrsti (Sus ferus in Sus domesticus).