Harkovska Oblast

Harkovska oblast (ukrajinsko Харківська область, latinizirano: Harkiv'ska oblast'), pogovorno tudi Harkovščina (ukrajinsko Харківщина, latinizirano: Harkivščyna), je oblast v vzhodni Ukrajini.

Njeno upravno središče je Harkov (ukrajinsko Харків – Harkiv).

Harkovska oblast

Харківська область
Zastava Harkovska oblast
Zastava
Grb Harkovska oblast
Grb
Harkovska Oblast
49°35′24″N 36°25′48″E / 49.59000°N 36.43000°E / 49.59000; 36.43000 36°25′48″E / 49.59000°N 36.43000°E / 49.59000; 36.43000
DržavaHarkovska Oblast Ukrajina
Upravno središčeHarkov
Upravljanje
 • Vodja ODAOleg Sinjegubov
 • Oblastni svet120 sedežev
 • Vodja svetaTetjana Jegorova-Lucenko
Površina
 • Skupno31.415 km2
Rang4. mesto
Prebivalstvo
 (2021)
 • Skupno2.633.834
 • Rang4. mesto
 • Gostota84 preb./km2
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • PoletniUTC+3 (EEST)
Poštne številke
61000–64999
Področna koda+380-57
Koda ISO 3166UA-63

Na vzhodu meji z Lugansko, na jugovzhodu z Donecko, na jugu z Dnipropetrovsko, na zahodu s Poltavsko in na severozahodu s Sumsko oblastjo, na severu pa ima državno mejo z Rusijo. Je četrta največja ukrajinska upravna enota tako po površini (31 415 km², kar predstavlja 5,20 % ukrajinskega ozemlja) kot po prebivalstvu (2,63 milijona po podatkih iz leta 2021; več prebivalcev imajo Donecka in Dnipropetrovska oblast ter mesto Kijev).

Zgodovina

Harkovska oblast je bila ustanovljena 27. februarja 1932. Preden je dobila današnje meje, se je večkrat zmanjšala: še istega leta so nekateri predeli prešli pod novoustanovljeni Doneško in Černigovsko oblast, septembra 1937 so iz zahodnega dela ozemlja ustanovili Poltavsko oblast, januarja 1939 pa je iz severozahodnih predelov nastala Sumska oblast.

Dvakrat, leta 1958 in 1968, je bila nagrajena z redom Lenina, najvišjim državnim priznanjem ZSSR.[navedi vir]

Po evromajdanu leta 2014 so v oblasti izbruhnili proruski nemiri in nekaj vladnih stavb so za kratek čas zavzeli separatisti, ki so poskušali razglasiti »Harkovsko ljudsko republiko«. V oblast se je istega leta zateklo več sto tisoč beguncev iz Donbasa po razglasitvi Donecke in Luganske ljudske republike.

Ob začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022 je ruska vojska izvedla ofenzivo na Harkovsko oblast in zasedla slabo polovico njenega ozemlja, vključno z mesti Izjum, Kupjansk in Balaklija. Ukrajinska vojska je v začetku septembra 2022 sprožila protiofenzivo in do konca meseca ponovno zavzela večino oblasti, boji pa potekajo samo še na majhnem območju na skrajnem vzhodu oblasti.

Upravne delitve

Pred reformo julija 2020 se je oblast delila na 25 rajonov in sedem mest oblastnega pomena, podrejenih neposredno oblastni vladi.

Od oktobra 2020 oblast vsebuje sedem rajonov:

Rajon Upravno središče Površina
(km²)
Prebivalstvo
(2021)
Št. gromad
Bogoduhivski rajon Bogoduhiv 4510,3 124 936 5
Izjumski rajon Izjum 5910,2 175 986 8
Krasnogradski rajon Krasnograd 4912,8 105 948 6
Kupjanski rajon Kupjansk 4618,1 133 135 8
Lozovski rajon Lozova 4025,9 150 400 5
Harkovski rajon Harkov 2644,3 1 745 734 15
Čugujivski rajon Čugujiv 4807 197 695 9

Prebivalstvo

Harkovska Oblast 
Materni jezik (modro – ukrajinščina, rdeče – ruščina) po občinah Harkovske oblasti (podatki popisa 2001)

Po podatkih ukrajinskega popisa prebivalstva leta 2001 so 70,7 % prebivalstva Harkovske oblasti predstavljali Ukrajinci in 25,6 % Rusi, drugih narodnosti je bilo po manj kot odstotek.

Ukrajinščino je kot svoj materni jezik navedlo 53,8 % in ruščino 44,3 % prebivalcev.

Sklici

Zunanje povezave

Tags:

Harkovska Oblast ZgodovinaHarkovska Oblast Upravne delitveHarkovska Oblast PrebivalstvoHarkovska Oblast SkliciHarkovska Oblast Zunanje povezaveHarkovska OblastHarkovOblast (geografija)UkrajinaUkrajinščina

🔥 Trending searches on Wiki Slovenščina:

KorozijaKamena dobaBenjamin NetanjahuŠmarnica (trta)LetoCher (umetnica)GaudeamusMetuljiSeznam grških kiparjevPrimož TrubarSlovenske noviceIlirske provinceSeznam držav in zunanjih ozemelj po površiniVzhodna pravoslavna cerkevSlovenska manjšina v ItalijiJerca Legan CviklNataša Konc LorenzuttiJernej PikaloSlavoj ŽižekUSS PrairieSeznam ruskih pisateljevOdisejaSeznam slovenskih pesnikovTelekom SlovenijeOrjaški pandaPavel RuparSeznam ptic v SlovenijiAuguste Honoré CharloisFilipiniEvtanazijaReligija v SlovenijiKobaridZračni tlakPortugalskaEvropaMorski prašičekBiotska raznovrstnostDavid (Michelangelo)Napoleon BonaparteDvanajst bogov OlimpaZmago Jelinčič PlemenitiSeznam slovenskih pevcev zabavne glasbeSeznam držav po prebivalstvuČasovni pregled izumovLesCelzijeva temperaturna lestvicaDan samostojnosti in enotnostiJordanijaBarizoniDušan PopovMatej ArčonŽivo srebroKovalentna vezNova GvinejaDemokracijaZaratustrstvoRamazanPrebavna cevGerminalNATOMarokoKretaLetni časiHamletNika KovačNovo mestoDrejček in trije MarsovčkiMartin Krpan z VrhaRomunijaZvonJedrsko orožjeBalkanŠmarnica (roža)Fokker F27 FriendshipTone PavčekFrancoska revolucijaDrava🡆 More