Al-Gazali

Abu Hamid Muhamed ibn Muhamed al-Gazali (perzijsko: ابو حامد محمد ابن محمد الغزالی ali امام محمد غزالی ; latinsko Algazel), perzijski mistik in učenjak enciklopedične izobrazbe, * 5.

julij">5. julij 1057, Tus, Horasan, Iran, † 19. december 1111, Tus.

Al-Gazali
Portret
Rojstvo1058 ali cca. 1056
Tus
Smrt19. december 1111
Tus
DržavljanstvoAl-Gazali Seldžuški imperij
Poklicfilozof, učitelj teologije, avtobiograf, teolog, pesnik, fakih, journal editor, novinar
ObdobjeSrednjeveška filozofija
RegijaIslamska filozofija in teologija
Šola/tradicijasufizem, teološka šola Ašari
Glavna zanimanja
mistika, teologija, kozmologija, falsifa, epistemologija, psihologija, logika, islamsko pravo
Pomembne ideje
pravoverna avtoriteta sunitskega islama; okazionalizem, glavna figura sufijske mistike
Vplivi
Vplival na
Nasprotoval

Al-Gazali velja za enega najpomembnejših islamskih učenjakov v pravovernem sunizmu in mističnega reda sufijev. V mladih letih je zagovarjal skepticizem, po daljši notranji krizi pa se je tudi duhovno spreobrnil v pravoverni islam. V filozofiji je napadal novoplatonistični avicenizem in zagovarjal skrajno obliko okazionalizma, kavzalne teorije, ki zagovarja stališče, da je vzročna zveza med vzrokom in posledico vedno Bog.

Gazalijevo delo »Nesmisel filozofov« (Tahafut al-Falasifa) predstavlja napad na peripatetično filozofijo, ki jo je zagovarjal Ibn Sina in s tem tudi napad na Aristotelovo metafiziko, ki je kot vsaka oblika racionalizma zgolj sekundarnega pomena za avtoriteto Korana. Gazelijeva tolmačenja Ibn Sinove peripatetične filozofije in njegove koncepcije Aristotela je generacijo kasneje zavrnil andaluzijski filozof Ibn Rušd v komentatorski kritiki  »Nesmisel nesmisla« (Tahafut al-Tahafut), v kateri tako Ibn Sini kot Gazaliju očita nepoznavanje Aristotelove filozofije.

Sholastika je Al-Gazalija (lat. Algazela) brala kot komentatorja Ibn Sine (Avicenne), kar pa je popolnoma nasprotno z Gazlijevimi pravimi nameni, da zavrne in omeji racionalistična filozofska tolmačenja islamskih peripatetikov, kot je bil Ibn Sina.

Reference

  • data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  • https://archive.org/details/frank-griffel-al-ghazalis-philosophical-theology — str. 23-25.
  • 4,0 4,1 Encyclopædia IranicaUSA: Columbia University, 1982. — ISSN 2330-4804
  • Encyclopaedia of Islam, Encyclopédie de l’Islam — 1991. — Vol. 2. — P. 1038.
  • Meri, Josef W.; Bacharach, Jere L. (2006). Medieval Islamic Civilization: A-K. Taylor and Francis. str. 293. ISBN 0415966914.
  • Böwering, Gerhard; Crone, Patricia (2013). The Princeton Encyclopedia of Islamic Political Thought. Princeton University Press. str. 191. ISBN 0691134847. Ghazali (ca. 1058–1111) Abu Hamid Muhammad b. Muhammad al-Ghazali al-Tusi (the "Proof of Islam") is the most renowned Sunni theologian of the Seljuq period (1038–1194).
  • »Ghazali, al-«. The Columbia Encyclopedia. Pridobljeno 17. decembra 2012.
  • Ludwig W. Adamec (2009), Historical Dictionary of Islam, p.109. Scarecrow Press. ISBN 0810861615.
  • Craig, William Lane (2001). The cosmological argument from Plato to Leibniz. Eugene, OR.: Wipf and Stock. str. 89. ISBN 978-1579107871.
  • Literatura

    • Bučan, Danijel, Al-Gazali i Ibn-Rušd, Mišljenje u svjetlosti vjere i razuma, Hrvatsko filozofsko društvo, Zagreb, 1991 (COBISS) (v hrvaščini)
    • Corbin, Henry, Zgodovina islamske filozofije, Mohorjeva družba, Celje, 2001 (COBISS)
    • Al-Ghazali, Abu Hamid, »Nesuvislost filozofa«, prev. in ur. Danijel Bučan, Hrvatska sveučilišna naklada, Zagreb 1993 (COBISS) (v hrvaščini)
    • Libéra, Alain de, »Srednjeveška filozofija«, Aristej, Maribor 2007 (COBISS)

    This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Al-Gazali, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
    ®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.

    Tags:

    1057111119. december5. julijEnciklopedijaIranIzobraževanjeLatinščinaMistikPerzijciPerzijščinaTus, IranUčenjakVeliki Horasan

    🔥 Trending searches on Wiki Slovenščina:

    HrvaškaKanadaReformacijaHektarGrška mitologijaSeznam otokov v GrčijiDomžaleŽuželkeNova GvinejaKosinusni izrekPavel RuparČemažSeznam ruskih pisateljevSeznam držav in zunanjih ozemelj po površiniJosip Murn - AleksandrovJužna KorejaSulejman I.LjubljanaPtičiMünchenski sporazumSimon MaljevacKatarina ČasDeoksiribonukleinska kislinaAluminijSpolni odnosJužna železnicaJetraFrance PrešerenIgJelenov ŽlebPolžiAnimaliaPartisNoriceJudovstvoSlovenski tolarSlovenščinaCelično dihanjeHladna vojnaJedrsko orožjeKapibaraSveto pismoPolimerLeonardo da VinciPolitikAlbanijaPajkiNejc KrevsNavadni jetrnikRibeJeseniceBudimpeštaUrša BogatajSlovenska nogometna reprezentancaBeogradGozdNanosJosip JurčičPrekmurjeLišajLjudska republika KitajskaOnesnaženjeMeta PlatformsPortalNavadni polhSlovenska manjšina v ItalijiFrance BevkSeznam slovenskih pisateljevNaftaAleksander VelikiSeznam rek v ItalijiSeznam mest na NizozemskemKorejska vojnaVelika nočA Night at the Opera🡆 More