Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Je najstarejši potrjen pisan semitski jezik. Pisal se je s klinopisom, ki se je prvotno uporabljal za pisanje v starodavnem izoliranem sumerskem jeziku. Jezikoslovci so ga poimenovali po mestu Akad, ki je bil prestolnica Akadskega kraljestva (okoli 2334-2154 pr. n. št.) in veliko središče semitske mezopotamske civilizacije, čeprav je starejši in se je govoril več stoletij pred ustanovitvijo Akada.
Akadščina | |
---|---|
akkadû | |
Materni jezik | Asirija in Babilonija |
Področje | Mezopotamija |
Obdobje | 29.–8. stoletje pr. n. št., v znanosti in bogoslužju do leta 100 n. št. |
afroazijski
| |
Pisava | sumersko-akadski klinopis |
Uradni status | |
Uradni jezik | najprej Akadsko kraljestvo (osrednja Mezopotamija), v pozni bronasti in zgodnji železni dobi lingua franca Bližnjega vzhoda in Egipta |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-2 | akk |
ISO 639-3 | akk |
Glottolog | akka1240 |
Vzajemni vpliv sumerskega in akadskega jezika so jezikoslovci poimenovali sprachbund. Akadska lastna imena so se v sumerskih besedilih prvič pojavila v poznem 29. stoletju pr. n. št.. Od druge polovice 3. tisočletja pr. n. št. (okoli 2500 pr. n. št.) so se besedila začela v celoti pisati v akadščini. Več sto tisoč do sedaj odkritih besedil in fragmentov besedil vsebuje mitološke pripovedi, pravna besedila, znanstvena dela, korespondenco, opise političnih in vojaških dogodkov in veliko drugih snovi. V 2. tisočletju pr. n. št. se je jezik razcepil v dve različici, ki sta se govorili v Asiriji in Babiloniji in se zato imenujeta asirščina oziroma babilonščina.
Akadščina je bila več stoletij materni jezik mezopotamskih ljudstev, tudi Asircev in Babiloncev. Zaradi močnih mezopotamskih cesarstev – Akadskega, Staroasirskega, Babilonskega in Srednjeasirskega, je postala tudi lingua franca večine starega Bližnjega vzhoda. V Novoasirskem cesarstvu je med vladavino Tiglat-Pileserja III. (okoli 8. stoletja pr. n. št.) začela njeno mesto prevzemati aramejščina. V helenističnem obdobju so akadščino uporabljali samo še učenjaki in duhovniki v templjih Asirije in Babilonije. Zadnji s klinopisom pisan dokument v akadščini je iz 1. stoletja n. št.. Številne akadske sposojenke so se skupaj z akadsko slovnično strukturo ohranile v nekaterih mezopotamskih novoaramejskih narečjih, ki jih v Iraku in njegovi okolici govorijo avtohtoni asirski kristjani in kurdski Judje.
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Akadščina, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.