Živalska farma (v izvirniku angleško Animal Farm) je politična satira britanskega pisatelja Georga Orwella, v kateri je alegorično opisan Stalinov totalitarizem.
Orwell je bil levičar in član Neodvisne delavske stranke. Po dogodkih v španski državljanski vojni je bil zelo kritičen do Stalina in njegove različice komunizma.
Avtor | George Orwell |
---|---|
Naslov izvirnika | Animal Farm |
Država | Združeno kraljestvo |
Jezik | angleščina |
Žanr | satira |
Založnik | Secker and Warburg |
Datum izida | 17. avgust 1945 |
ISBN | 0-452-28424-4 |
Zgodba se začne na Graščinski farmi, kjer nezadovoljne živali po navdihujočem govoru Majorja, starega merjasca, izženejo kmeta Jonesa, ki jih samo izkorišča in jim ne pušča nobene svobode. Farmo preimenujejo v Živalsko farmo, določijo himno, zastavo in ostale simbole, ter 7 zapovedi – načel animalizma, katerega osnovna misel je enakopravnost vseh živali in popolno zavračanje človeških lastnosti, kot so nošnja obleke, ubijanje drugih živali, spanje v posteljah, uživanje alkohola in kajenje. Farmo vodijo prašiči, najinteligentnejše živali na farmi. Prašiči se naučijo tudi brati in pisati, večina drugih živali pri tem ni tako uspešna.
Poleg Napoleona je na farmi tudi prašič Debelinko, ki se z Napoleonom dostikrat ne strinja in predlaga svoje ideje o razvoju farme. Debelinko je tudi tisti, ki za razbremenitev živali in povečanje produktivnosti predlaga gradnjo mlina na veter. Temu Napoleon seveda nasprotuje.
Kmalu se na farmo vrne kmet Jones z več ljudmi, z namenom dobiti farmo nazaj v svojo last. Debelinko uspešno vodi obrambo in živali uspejo napad odbiti.
Odločijo se za volitve med Debelinkom in Napoleonom. Ko živali postanejo bolj naklonjene Debelinkovi ideji o gradnji mlina, si oblast kmalu nepošteno prisluži Napoleon in s pomočjo devetih psov, ki jih je vzredil, nasilno izžene Debelinka. Postane tiran in začne spreminjati zapovedi, zdaj imajo največ pravic prašiči, ostale živali pa morajo trdo delati. Razvije kult osebnosti, njegov sodelavec Minimus pa sestavi novo himno, ki opeva le Napoleona. Ob tem ukaže gradnjo mlina na veter, z lažjo, da je bila to v resnici njegova ideja. Njegov namestnik Cvilko ves čas opravičuje Napoleona in s propagando živali odvrača od kritičnih vprašanj. Ko se mlin ob neurju podre, Napoleon za to obtoži Debelinka in z grožnjo od nekaterih živali izsili priznanje, da so pomagale Debelinku. Te živali so nato kljub zapovedi, ki govori proti ubijanju drugih živali, kruto pobite.
V nadaljevanju prične spreminjati zgodovino, s čimer omalovažuje Debelinka, svoje početje pa opravičuje tudi s spreminjanjem sedmih zapovedi v skladu s potrebami svoje politike. Prašiči se kljub zapovedim kmalu preselijo v Jonesovo hišo in pričnejo trgovati z dvema bližnjima kmetoma - gospodom Pilkingtonom in gospodom Frederickom, čeprav so bili bratski odnosi ali celo trgovina z ljudmi prepovedani. Frederick nato Napoleona prevara in s številnim moštvom vpade na farmo. Pri tem je ubitih precej živali, a ko porušijo mlin na veter, živali izvedejo močan protinapad in Fredericka izženejo.
Po tem se farma po zaslugi garanja živali dobro razvija, a sad njihovega dela skoraj v celoti poberejo prašiči in psi. Prašiči kljub eni od zapovedi pričnejo uživati tudi alkohol in posebej Napoleon je velikokrat pijan. Ostale živali so nezadovoljne, a v strahu pred kaznijo in zaradi propagande, ki kaže napredek, garajo še naprej. Kljub temu, da Napoleon živalim po določeni starosti obljubi upokojitev, se ob dosegi te starosti ne upokoji nobena od živali.
Na koncu živali opazijo, da so prašiči pričeli hoditi po zadnjih nogah in nositi človeške obleke. Ob priliki priredijo zabavo, na katero povabijo ljudi. Tu Napoleon sklene prijateljstvo z ljudmi, farmo preimenuje nazaj v graščinsko in ovrže načela živalske revolucije. Ob popivanju in kartanju ostale živali zgroženo opazijo, da so si ljudje in prašiči tako po obnašanju, kot tudi po videzu postali praktično enaki.
Načela animalizma prikazujejo marksizem, Napoleonov režim pa Stalinov totalitarizem. Večina živali ima tako svojega vzornika v nekaterih osebah iz zgodovine.
Živali so zasnovane na resničnih osebah:
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Živalska farma, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.