Volitve V Evropski Parlament 2024: Volitve v 10. Evropski parlament
Volitve v Evropski parlament 2024 bodo potekale med 6.
in 9. junijem leta 2024 v vseh državah članicah Evropske Unije.
 | ||||||
| ||||||
| | ||||||
To bodo hkrati prve volitve v Evropski parlament po brexitu. Zaradi brexita je bilo januarja 2020 27 sedežev iz britanske delegacije razdeljenih drugim državam. Ostalih 46 sedežev je bilo ukinjenih, skupno število evropskih poslancev pa se je po tem zmanjšalo s 751 na 705, kolikor naj bi jih Evropska unija tudi volila na volitvah 2024.
Na plenarnem zasedanju dne 13. septembra 2023 pa so poslanci potrdili povečanje števila sedežev iz 705 na 720. Novih 15 sedežev so razdelili med 12 držav članic, med njimi je enega dobila tudi Slovenija. Po novem bo Slovenija tako imela v Evropskem parlamentu 9 predstavnikov oz. evroposlancev.
Razpis volitev
Stalni predstavniki članic EU so se v sredini maja 2023 dogovorili o datumu volitev. Švedsko predsedstvo Sveta EU je sporočilo, da bodo potekale med četrtkom, 6. junijem in nedeljo, 9. junijem 2024.
Volilni sistem
| Država članica | Datum volitev | Volilna starost | Obvezno glasovanje | Glasovanje odsotnih | Starost za kandidiranje | Volilni prag | Sedežev | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2019 | 2024 | |||||||
 Avstrija | 9. junij | 16 | Ne | Po pošti | 18 | 4% | 19 / 705 | 20 / 720 |
 Belgija | 9. junij | 16 | Da | Po pošti Po pooblaščencu | 21 | 5% | 21 / 705 | 22 / 720 |
 Bolgarija | 9. junij | 18 | Ne | — | 21 | 5,9% | 17 / 705 | 17 / 720 |
 Ciper | 9. junij | 18 | Da | — | 21 | 1,8% | 6 / 705 | 6 / 720 |
 Češka | 7.–8. junij | 18 | Ne | — | 21 | 5% | 21 / 705 | 21 / 720 |
 Danska | 9. junij | 18 | Ne | Po pošti | 18 | — | 14 / 705 | 15 / 720 |
 Estonija | 9. junij | 18 | Ne | Po pošti Po spletu | 21 | — | 7 / 705 | 7 / 720 |
 Finska | 9. junij | 18 | Ne | Po pošti | 18 | — | 14 / 705 | 15 / 720 |
 Francija | 9. junij | 18 | Ne | Po pooblaščencu | 18 | 5% | 79 / 705 | 81 / 720 |
 Grčija | 9. junij | 17 | Da | — | 25 | 3% | 21 / 705 | 21 / 720 |
 Hrvaška | 9. junij | 18 | Ne | — | 18 | 5% | 12 / 705 | 12 / 720 |
 Irska | 7. junij | 18 | Ne | — | 21 | N/A | 13 / 705 | 14 / 720 |
 Italija | 9. junij | 18 | Ne | — | 25 | 4% | 76 / 705 | 76 / 720 |
 Latvija | 8. junij | 18 | Ne | Po pošti | 21 | 5% | 8 / 705 | 9 / 720 |
 Litva | 9. junij | 18 | Ne | Po pošti | 21 | 5% | 11 / 705 | 11 / 720 |
 Luksemburg | 9. junij | 18 | Da | Po pošti | 18 | — | 6 / 705 | 6 / 720 |
 Madžarska | 9. junij | 18 | Ne | Po pošti | 18 | 5% | 21 / 705 | 21 / 720 |
 Malta | 8. junij | 16 | Ne | — | 18 | N/A | 6 / 705 | 6 / 720 |
 Nemčija | 9. junij | 16 | Ne | Po pošti | 18 | — | 96 / 705 | 96 / 720 |
 Nizozemska | 6. junij | 18 | Ne | Po pošti Po pooblaščencu | 18 | 3,2% | 29 / 705 | 31 / 720 |
 Poljska | 9. junij | 18 | Ne | — | 21 | 5% | 52 / 705 | 53 / 720 |
 Portugalska | TBD | 18 | Ne | — | 18 | — | 21 / 705 | 21 / 720 |
 Romunija | 9. junij | 18 | Ne | — | 23 | 5% | 33 / 705 | 33 / 720 |
 Slovaška | 8. junij | 18 | Ne | — | 21 | 5% | 14 / 705 | 15 / 720 |
 Slovenija | 9. junij | 18 | Ne | Po pošti | 18 | — | 8 / 705 | 9 / 720 |
 Španija | 9. junij | 18 | Ne | Po pošti | 18 | — | 59 / 705 | 61 / 720 |
 Švedska | 9. junij | 18 | Ne | Po pošti | 18 | 4% | 21 / 705 | 21 / 720 |
Glavni kandidati
| Evropska stranka | Skupina EP | Glavni kandidat | ||
|---|---|---|---|---|
| ELS | Evropska ljudska stranka | EPP | Ursula von der Leyen | |
| SES | Stranka evropskih socialistov | S&D | Nicolas Schmit | |
| ALDE | Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo | Renew | TBD | |
| EDS | Evropska demokratska stranka | |||
| EZS | Evropska zelena stranka | Zeleni/EFA | Bas Eickhout, Terry Reintke | |
| ESZ | Evropska svobodna zveza | Maylis Roßberg, Raül Romeva | ||
| ID | Stranka identitete in demokracije | ID | Brez | |
| ECR | Zavezništvo konservativcev in reformistov v Evropi | ECR | ||
| SEL | Stranka evropske levice | Levica | Walter Baier | |
| Stranke, neprepoznane s strani EU | Skupina EP | Glavni kandidat | ||
| PPEU | Evropska piratska stranka | Zeleni/EFA | Marcel Kolaja, Anja Hirschel | |
| Volt | Volt Evropa | TBD | ||
Evropska ljudska stranka
Desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) je imela kongres 6. in 7. marca 2024 v Bukarešti. Na njem so izvolili svojega glavnega kandidata in sprejeli volilni program.
19. februarja 2024 je Ursula von der Leyen napovedala kandidaturo za nov mandat. Na marčnem kongresu je bila izvoljena za vodilno kandidatko, s 400 glasovi delegatov za in 89 proti.
Stranka evropskih socialistov
Levosredinska Stranka evropskih socialistov (PES) je imela kongres 2. marca 2024 v Rimu. Kandidati so potrebovali podporo devetih polnopravnih strank članic PES, nominacije pa so se zaključile 17. januarja. Na kongresu je bil za vodilnega strankarskega kandidata izbran Nicholas Schmit.
Zavezništvo liberalcev in demokratov
Liberalno-demokratsko zavezništvo ALDE bo imelo volilni kongres 20. in 21. marca 2024 v Bruslju. Na njem bodo izvolili svojega glavnega kandidata in sprejeli volilni program.
Evropska demokratska stranka
Kongres EDS bo potekal 8. marca 2024 v Firencah.
Evropska zelena stranka
Med 2. in 4. februarjem 2024 je v Lyonu potekal kongres Evropske zelene stranke (EGP). Za glavna kandidata sta bila izvoljena Terry Reintke in Bas Eickhout.
Evropska svobodna zveza
Kongres Evropske svobodne zveze (EFA) se je odvil oktobra 2023, na njem pa sta bila za glavna kandidata stranke izbrana Maylis Roßberg in Raül Romeva.
Evropska piratska stranka
Evropska piratska stranka je kongres izvedla januarja 2024 v Luksemburgu, za glavna kandidata sta bila nominirana Marcel Kolaja in Anja Hirschel.
Volt Evropa
27. novembra je v Parizu potekal volilni kongres Volt Evrope, glavnih kandidatov pa stranka še ni izbrala.
Stranka evropske levice
Kongres Stranke evropske levice (PEL) je potekal 24. in 25. februarja 2024 v Ljubljani, na njem so izbrali glavnega kandidata in potrdili volilni program. Za vodilnega kandidata je bil izvoljen Walter Baier, nekdanji predsednik Komunistične stranka Avstrije.
Kampanja
Prihodnost Ursule von der Leyen
Aktualna predsednica Evropske komisije je januarja 2024 sporočila, da bo odločitev o morebitni vnovični kandidaturi sporočila do 19. februarja. Do 21. februarja so v Evropski ljudski stranki prejeli le njeno kandidaturo, zato je postala edina kandidatka za nominirano glavno kandidatko stranke. Pogoji von der Leyen za sodelovanje z drugimi strankami so bili podpora EU, Natu, Ukrajini, demokraciji, evropskim vrednotam in vladavini prava. Slovenska ljudska stranka, članica ELS, se je na njeno kandidaturo odzvala z besedami, da von der Leyen ni njihova izbira, saj da se "pod njenim vodstvom Evropska komisija ni ustrezno odzvala na ključne izzive EU". Podporo sta ji prav tako odrekla evroposlanca iz vrst SDS, Romana Tomc in Milan Zver, ji pa je podporo izrekla Ljudmila Novak, evroposlanka iz vrst NSi. Glasovanje o njeni kandidaturi bo potekalo 7. marca na volilnem kongresu v Bukarešti. Izvoljena je bila za vodilno kandidatko, s 400 glasovi za in 89 proti. V nagovoru se je strankarskim kolegom za zaupanje in podporo ter dejala, da ji je v največjo čast služiti Evropski uniji.
Sklici
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Volitve v Evropski parlament 2024, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.