Trpotec: Rod rastlin v družini Plantaginaceae (trpotčevke)

Večina izmed njih sodi med zdravilna zelišča, ki jih, zaradi razširjenosti teh rastlin, uporabljajo ljudski zdravilci po vsem svetu. Najbolj znana vrsta je ozkolisti trpotec (Plantago lanceolata), ki je tudi znan pod imenom suličasti trpotec.

Trpotec
Veliki trpotec (Plantago major)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline) Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke) Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice) Red: Lamiales (ustnatičevci) Družina: Plantaginaceae (trpotčevke) Rod: Plantago L.
Podrodovi
Rod plantango ima 5 podrodov. Plantago Coronopus Bougeria Psyllium Littorella

V nekaterih evropskih državah se veliki trpotec uporablja v ljudskem zdravilstvu kot antiseptik. Nekateri iz njega naredijo dvilske namene uporabljamo zel ozkolistnega trpotca (Plantaginis lanceolatae herba), za katerega so značilni suličasti listi (nekateri mu pravijo tudi suličasti trpotec). Trpotec vsebuje tako imenovane iridoidne glikozide, med katerimi je najbolj znan avkubin. Spojina ima antiseptični učinek (v starejših virih najdemo podatke, da trpotec vsebuje ‘antibiotik’), ki pa je prisoten le pri uporabi sveže zmečkanih listov. Tako pride avkubin v stik z encimom, ki povzroči odcep sladkorne molekule in nastane antiseptično delujoča spojina, avkubigenin. Nepravilno oziroma premalo posušena droga postane črna zaradi polimerov avkubigenina in katalpola.

Trpotec uporabljamo za preprečevanje okužb pri praskah in ranicah – služi torej kot nekakšna travniška prva pomoč. Za pripravo čajev in sirupov pa uporabljamo drogo – posušeno zel trpotca. Tu avkubin in sorodna spojina katalpol nista več učinkovita, na prizorišče vstopijo druge učinkovine, zlasti fenolni glikozidi, kot je akteozid. Zdaj je pravi čas za nabiranje trpotca, ki ga potem posušimo in kot drogo uporabimo pozimi, v obdobju prehladov in gripe.

Droga poleg omenjenih učinkovin vsebuje tudi čreslovine in sluzi, zato pripravki v obliki poparkov, zlasti pa sirupov (znani trpotčev sirup, na voljo v vsaki lekarni) blagodejno deluje na sluznico žrela in požiralnika. Ugotovili so tudi, da je akteozid zelo dober lovilec prostih radikalov, delujejo pa tudi protibakterijsko. V raziskavah, opravljenih pred kratkim, so potrdili tudi protivnetno delovanje, kar vse pripomore k dokazanemu blagodejnemu učinku trpotčevega sirupa in podobnih pripravkov. V tujini je moč dobiti celo pastile in bonbone z izvlečkom trpotca. V tem letnem času torej nabiramo zel ozkolistnega trpotca, ki jo bomo uporabili za pripravo zdravilnih čajev in sirupa jeseni in pozimi.

Obstaja okrog 200 vrst trpotca, mednje sodijo:

•  
  Plantago alpina
•  
  Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata)
•  
  Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata)
•  
  Plantago nivalis

•  
  Cvet ozkolistnega trpotca
•  
  Plantago coronopus
•  
  Plantago media stepposa
•  
  Plantago maritima

 

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Trpotec.