Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Seznam je nepopoln, zato prosimo, da ga izpopolnite.
oznaka | ime | beri kot | pomen | zgled |
---|---|---|---|---|
= | enakost | je enako kot | če je x = y, x in y predstavljata isto vrednost ali stvar | 2 + 2 = 4 |
≠ | neenakost | ni enako; ni enako kot | x ≠ y pomeni, da x in y ne predstavljata iste stvari ali vrednosti. (Oznaki !=, /= ali <> se uporabljata v glavnem v programskih jezikih, kjer ima prednost način tipkanja in uporaba ASCII znakov.) | =2 + 2 ≠ 5 |
≡ | definicija | je definirano kot | če je x ≡ y, je x definiran kot drugo ime za y | (a+b)2≡a2+2ab+b2 |
≈ | približna enakost | približno enako kot | če je x ≈ y, potem sta x in y skoraj enaka | √2 ≈ 1,41 |
≠ | neenakost | ni enako z | če je x ≠ y, x in y ne predstavljata iste vrednosti ali stvari | 1 + 1 ≠ 3 |
< | stroga neenakost | je manjše kot | če je x < y, je x manjši kot y. | 4 < 5 |
> | je večji kot | če je x > y, je x večji kot y | 3 > 2 | |
≪ | je mnogo manjši kot | če je x ≪ y, je x mnogo manjši kot y. | 1 ≪ 999999999 | |
≫ | je mnogo večji kot | če je x ≫ y, je x mnogo večji kot y. | 88979808 ≫ 0.001 | |
≤ | neenakost | je manjše ali enako kot | če je x ≤ y, je x manjši ali enak y. | 5 ≤ 6 in 5 ≤ 5 |
≥ | je večje ali enako kot | če je x ≥ y, je x večji ali enak y | 2 ≥ 1 in 2 ≥ 2 | |
∝ | sorazmernost | je sorazmeren z | če je x ∝ y potem je y=kx za poljubno konstanto k | če je y = 4x potem je y ∝ x in x ∝ y |
+ | seštevanje | plus | x + y je vsota x in y. | 2 + 3 = 5 |
- | odštevanje | minus | x - y je odštevanje y od x | 5 - 3 = 2 |
× | množenje | krat | x × y je množenje x z y | 4 × 5 = 20 |
· | x·y je množenje x z y | 4·5 = 20 | ||
÷ | deljenje | deljeno z | x÷y ali x/y je deljenje x z y | 20 ÷ 4 = 5 in 20/4 = 5 |
/ | 20/4=5 | |||
± | plus-minus | plus ali minus | x ± y pomeni oboje x+y in x-y | enačba 3±√9 ima dve rešitvi 0 in 6. |
∓ | minus-plus | minus ali plus | 4±(3∓5) pomeni oboje 4+(3-5) in 4-(3+5) | 6∓(1±3)=2 ali 4 |
√ | kvadratni koren | kvadratni koren | √x je število katerega kvadrat je x | √4=2 ali -2 |
∑ | seštevanje | vsota števil … od … do … za, sigma | je isto kot x1+x2+x3+xk | |
∏ | množenje | zmnožek števil … od … do … za | je isto kot x1×x2×x3×xk | =1×2×3×4×5=120 |
! | fakulteta | fakulteta | n! Je zmnožek 1×2×3...×n | 5!=1×2×3×4×5=120 |
⇒ | implikacija | obsega | A⇒B pomeni, da takrat, ko je A resničen, mora biti tudi B resničen, toda, če je A neresničen, je B neznan | x=3⇒x2=9, toda x2=9⇒x=3 je napačno, ker je x lahko samo -3. |
⇔ | ekvivalenca | če in samo, če | če je A resničen in B je resničen in, če je A napačen, je tudi B napačen | x=y+1⇔x-1=y |
|…| | absolutna vrednost | absolutna vrednost | |x| je razdalja na realni premici (ali na kompleksni ravnini) med x in nič | |5|=5 in |-5|=5 |
|| | vzporednost | je vzporedno z | če je A||B, potem sta A in B vzporedna | |
⊥ | pravokotnost | je pravokoten na | če je A⊥B potem je A pravokoten na B | |
≅ | skladnost | je skladen z | če je A≅B potem je oblika A skladna z obliko B (imata enako mersko enoto) | |
φ | zlati rez | zlati rez | zlati rez je iracionalno število enako (1+√5)÷2 ali približno 1,6180339887. | |
∞ | neskončnost | neskončnost | ∞ je število, ki je večje kot katerokoli realno število | |
∈ | član množice | je element iz | a∈S pomeni, da je a is element množice S | 3,5∈ℝ, 1∈ℕ, 1+i∈ℂ |
∉ | ni element iz | a∉S pomeni, da a ni element množice S | 2,1∉ℕ, 1+i∉ℝ | |
{,} | oklepaji za množico | je član množice | {a,b,c} je množica a, b in c | ℕ={1,2,3,4,5} |
ℕ | naravna števila | N | ℕ označuje množico naravnih števil(1,2,3,4,5...) | |
ℤ | cela števila | Z | ℤ označuje množico celih števil (-3,-2,-1,0,1,2,3...) | |
ℚ | racionalna števila | Q | ℚ označuje množico racionalnih števil (to so števila, ki jih lahko pišemo kot ulomek a/b kjer je a∈ℤ, b∈ℕ) | 8,323∈ℚ, 7∈ℚ, π∉ℚ |
ℝ | realna števila | R | ℝ označuje množico realnih števil | π∈ℝ, 7∈ℝ, √(-1)∉ℝ |
ℂ | kompleksna števila | C | ℂ označuje množico kompleksnih števil | √(-1)∈ℂ |
x̄ | srednja vrednost | črtica zgoraj | x̄ je srednja vrednost (povprečje) za xi | če je x={1,2,3}, potem je x̄=2 |
x̄ | kompleksna konjugiranost | kompleksno konjugirano število za x | če je x=a + bi, potem je x̄=a – bi, kjer je i=√(-1) | x=-4 + 5,3i, x̄=-4 – 5,3i |
tenzorski produkt | tenzorski produkt tenzorjev | pomeni tenzorski produkt tenzorjev V in U | {1, 2, 3, 4} ⊗ {1, 1, 2} = Predloga:1, 2, 3, 4, {1, 2, 3, 4}, Predloga:2, 4, 6, 8 | |
norma | norma | || x || pomeni normo elementa x v normiranem vektorskem prostoru | || x + y || ≤ || x || + || y || | |
vzporednost | vzporeden z | x||y pomeni, da je x vzporeden z y | če je l || m in m ⊥ n potem je l ⊥ n | |
kardinalnost | kardinalnost množice | pomeni kardinalnost množice X | ||
število alef | alef | pomeni kardinalnost množice X | |ℕ| = ℵ0, ki ga beremo kot alef nič | |
število bet | bet | ℶα predstavlja neskončno kardinalnost (podobno ℵ, toda ℶ obvezno ne indeksira vseh števil na način, kot ℵ ) | ||
kardinalnost kontinuuma | kardinalnost kontinuuma, kardinalnost realnih števil | kardinalnost števil se označuje z ali z oznako | ∃ n ∈ ℕ: n is even | |
fakulteta | fakulteta | n! pomeni zmnožek 1 × 2 × ... × n | 4! = 1 × 2 × 3 × 4 = 24 | |
negacija | ni | Trditev !A je pravilna samo, če in samo, če je A napačen. (Simbol ! se v glavnem uporablja v računalništvu. V matematičnih besedilih se več uporablja oznaka ¬A.) | !(!A) ⇔ A x ≠ y ⇔ !(x = y) | |
◅ ▻ | normalna podgrupa | je normalna podgrupa za | N ◅ G pomeni, da je N normalna podgrupa grupe G. | Z(G) ◅ G |
◅ ▻ | ideal | je ideal za | I ◅ R pomeni, da je I ideal kolobarja R | (2) ◅ Z |
◅ ▻ | antizdružitev | je antizdružitev za | R ▻ S pomeni antizdružitev za relaciji R in S v n-terko R za katero ni n-terke v S, ki je enaka z njihovimi skupnimi imeni | R S = R - R S |
| polneposredni produkt | je polneposredni produkt za | N ⋊ H je polneposredni produkt N (normalna podgrupa) in H (podgrupa). Ko je G = N ⋊ H pravimo, da je G razcepljen nad N. (⋊ lahko pišemo tudi obratno kot ⋉, ali kot × | |
| polzdružitev | je polzdružitev za | N ⋊ H je polneposredni produkt N (normalna podgrupa) in H (podgrupa). Ko je G = N ⋊ H pravimo, da je G razcepljen nad N. (⋊ lahko zapišemo tudi na drugi način kot ⋉, ali kot ×.) | R S = a1,..,an(R S) |
⋈ | naravna združitev | je naravna združitev za | R ⋈ S je naravna združitev relacij R in S, množica vseh kombinacij n-teric iz R in S, ki so enake v svojih skupnih imenih atributov | |
¬ | negacija | ne | trditev !A je resnična samo, če in samo, če je A neresničen. Simbol ! se v glavnem uporablja v računalništvu. V matematičnih besedilih se ga izogibamo. Tam uporabljamo oznako ¬A. | !(!A) ⇔ A x ≠ y ⇔ !(x = y) |
| konjunkcija | in (najmanjše) | Trditev A ∧ B je resnična, če sta A in B resnična, sicer je napačna. Za funkciji A(x) in B(x), se uporablja A(x) ∧ B(x) v pomenu za min(A(x), B(x)) | n < 4 ∧ n >2 ⇔ n = 3, ko je n naravno število |
| disjunkcija | ali (največje) | The statement A ∨ B is true if A or B (or both) are true; if both are false, the statement is false. For functions A(x) and B(x), A(x) ∨ B(x) is used to mean max(A(x), B(x)) | n ≥ 4 ∨ n ≤ 2 ⇔ n ≠ 3 when n is a natural number |
| univerzalni kvantifikator | za vse | ∀ x: P(x) je P(x) za vsak x | ∀ n ∈ ℕ: n2 ≥ n |
∃ | eksistenčni kvantifikator | obstoja | ∃ x: P(x) pomeni, da obstoja najmanj en takšen x, da je P(x) resničen | ∃ n ∈ ℕ: n je paren |
| kvantifikator edinstvenosti | obstoja natančno en | ∃! x: P(x) pomeni, da obstoja samo en takšen x, da je P(x) resničen | ∃! n ∈ ℕ: n + 5 = 2n |
≅ | skladnost | je skladen z | △ABC ≅ △DEF pomeni, da je trikotnik ABC skladen (ima iste mere) s trikotnikom DEF | |
relacija skladnosti | je skladen po modulu | a ≡ b (mod n) pomeni a − b je deljiv z n | 5 ≡ 2 (mod 3) | |
{ , } | oklepaj množice | množica elementov …., ki | {a,b,c} pomeni množico, ki je sestavljena iz a, b, in c | ℕ = { 1, 2, 3, …} |
∅ { } | prazna množica | prazna množica | ∅ pomeni množico, ki nima elementov, { } pomeni isto | {n ∈ ℕ : 1 < n2 < 4} = ∅ |
∈ ∉ | element | je element ni element | a ∈ S pomeni, da je a element množice S. a ∉ S pomeni, da a ni element množice S | (1/2)−1 ∈ ℕ 2−1 ∉ ℕ |
⊆ ⊂ | podmnožica | je podmnožica | (podmnožica) A ⊆ B pomeni, da je vsak element iz A tudi element iz množice B. (lastna podmnožica) A ⊂ B pomeni A ⊆ B, toda A ≠ B. (Nekateri avtorji uporabljajo oznako ⊂ na enak način kot ⊆.) | (A ∩ B) ⊆ A ℕ ⊂ ℚ ℚ ⊂ ℝ |
⊇ ⊃ | nadmnožica | je nadmnožica | A ⊇ B pomeni, da je vsak element iz B tudi element iz A. A ⊃ B pomeni A ⊇ B, toda A ≠ B. (Nekateri avtorji uporabljajo oznako ⊃ na enak način kot ⊇.) | (A ∪ B) ⊇ B ℝ ⊃ ℚ |
∪ | unija | unija | A ∪ B pomeni množico elementov, ki so v A, ali v B ali obeh. | A ⊆ B ⇔ (A ∪ B) = B |
∩ | presek | presek | A ∩ B pomeni množico elementov, ki vsebuje vse elemente, ki so v A, in tiste, ki jih ima skupaj z B | {x ∈ ℝ : x2 = 1} ∩ ℕ = {1} |
∖ | komplement | minus; brez | A ∖ B pomeni množico, ki , ki vsebuje vse tiste elemente iz A, ki niso v B. (oznako − lahko uporabimo za določanje teoretskega komplementa kot je opisano zgoraj – pri odštevanju.) | {1,2,3,4} ∖ {3,4,5,6} = {1,2} |
kompozicija | kompozicija z | f∘g je takšna funkcija, da velja (f∘g)(x) = f(g(x)) | če je f(x) = 2x, in g(x) = x + 3, potem je (f∘g)(x) = 2(x + 3) | |
⌊…⌋ | spodnji celi del | največje celo število | ⌊x⌋ pomeni najmanjše celo število števila x, to pa je največje celo število, ki je manjše ali enako kot x. (To lahko pišemo tudi kot [x], floor(x) ali int(x).) | ⌊4⌋ = 4, ⌊2,1⌋ = 2, ⌊2,9⌋ = 2, ⌊−2,6⌋ = −3 |
⌈…⌉ | zgornji celi del | najmanjše celo število | ⌈x⌉ pomeni najmanjše celo število števila x, kar je najmanjše celo število, ki je večje ali enako kot x. (To lahko pišemo tudi kot ceil(x) ali ceiling(x).) | ⌈4⌉ = 4, ⌈2,1⌉ = 3, ⌈2,9⌉ = 3, ⌈−2,6⌉ = −2 |
⌊…⌉ | najbližje celo število | najbližje celo število | ⌊x⌉ pomeni celo število, ki je najbližje številu x. (To lahko pišemo tudi kot [x], ||x||, nint(x) ali Round(x).) | ⌊2⌉ = 2, ⌊2,6⌉ = 3, ⌊-3,4⌉ = -3, ⌊4,49⌉ = 4 |
[ : ] | stopnja razširitve obsega | stopnja | [K : F] pomeni stopnjo razširitve K : F | [ℚ(√2) : ℚ] = 2 [ℂ : ℝ] = 2 [ℝ : ℚ] = ∞ |
[ ] [ , ] [ , , ] | ekvivalenčni razred | je ekvivalenčni razred za | [a] pomeni ekvivalenčni razred za a, to je {x : x ~ a}, kjer je ~ ekvivalenčna relacija. [a]R pomeni isto, toda z R kot ekvivalenčno relacijo | Naj bo a ~ b resnično samo, če in samo, če je a ≡ b (mod 5), potem velja tudi [2] = {…, −8, −3, 2, 7, …} |
[ ] [ , ] [ , , ] | funkcija najbližje cele vrednosti | najbližja cela vrednost | [x] pomeni spodnje celo število x, to je največje celo število, ki je enako ali manjše od x. (To lahko pišemo tudi kot ⌊x⌋, floor(x) ali int(x). Ne smemo zamenjevati s funkcijo najbližje cele vrednosti, ki je opisana spodaj.) | [2] = 2, [2,6] = 3, [-3,4] = -3, [4,49] = 4 |
[ ] [ , ] [ , , ] | spodnji celi del | spodnji celi del, največje celo število | [x] pomeni spodnje celo število x, to je največje celo število, ki je enako ali manjše od x. (To lahko pišemo tudi kot ⌊x⌋, floor(x) ali int(x). Ne smemo zamenjevati s funkcijo najbližje cele vrednosti, ki je opisana spodaj.) | [3] = 3, [3,5] = 3, [3,99] = 3, [−3,7] = −4 |
[ ] [ , ] [ , , ] | Iversonov oklepaj | 1, če je resnično, v ostalih primerih 0 | [S] preslika resnično izjavo S v 1 napačno trditev S v 0. | [0=5]=0, [7>0]=1, [2 ∈ {2,3,4}]=1, [5 ∈ {2,3,4}]=0 |
[ ] [ , ] [ , , ] | zaprt interval | zaprt interval | 0 in 1/2 sta v intervalu [0,1] | |
[ ] [ , ] [ , , ] | komutator | komutator za | [g, h] = g−1h−1gh (ali ghg−1h−1), if g, h ∈ G (grupa). [a, b] = ab − ba, če je a, b ∈ R (a kolobar ali komutativna algebra) | xy = x[x, y] (teorija grup). [AB, C] = A[B, C] + [A, C]B (teorija kolobarjev) |
[ ] [ , ] [ , , ] | mešani produkt | mešani produkt vektorjev | [a, b, c] = a × b · c, skalarni produkt vektorja a × b z vektorjem c | [a, b, c] = [b, c, a] = [c, a, b] |
( ) ( , ) | funkcija | funkcija od | f(x) pomeni vrednost funkcije f pri elementu x. | Če je f(x) := x2, potem f(3) = 32 = 9 |
( ) ( , ) | kombinacije | izmed n elementov jih izberemo r | pomeni število kombinacij r elementov, ki jih potegnemo iz množice n elementov. (To včasih pišemo tudi kot nCr.) | |
( ) ( , ) | slika | slika....pod...... | f(X) pomeni { f(x) : x ∈ X }, sliko funkcije f pod množico X ⊆ dom(f). (To lahko pišemo tudi kot f[X] , če ni nevarnosti, da zamenjamo sliko f pod X z uporabo funkcije f od X. Druga notacija je Im f, slika f pod njeno domeno.) | |
( ) ( , ) | n-terica | n-terica, urejen par/trojček/itd., vrstični vektor, zaporedje | Urejen seznam (zaporedje ali stolpični ali vrstični vektor) vrednosti (Notacija (a,b) je dvoumna: lahko je to urejen par ali odprti interval. Teoretiki množic in računalničarji pogosto uporabljajo oglate oklepaje z obliko ⟨ ⟩ namesto običajnih oklepajev.) | (a, b) je urejen par (ali 2-terica). (a, b, c) je urejena 3-terica). |
( ) ( , ) | največji skupni delitelj | največji skupni delitelj | (a, b) pomeni največji skupni delitelj števil a in b. (To lahko pišemo tudi kot hcf(a, b) ali gcd(a, b).) | (3, 7) = 1 (to sta relativni praštevili); (15, 25) = 5 |
( , ) ] , [ | odprti interval | odprti interval | . (Notacija (a,b) je lahko dvoumna, ker lahko pomeni urejen par ali odprti interval. Namesto tega se lahko uporabi notacija ]a,b[ | 4 ni v intervalu (4, 18). Interval (0, +∞) je enak množici pozitivnih realnih števil |
( , ] ] , ] | levo odprti interval | polodprti, levo odprti interval | (−1, 7] in (−∞, −1] | |
[ , ) [ , [ | desno odprti interval | polodprti, desno odprti interval | [4, 18) in [1, +∞) | |
⟨⟩ ⟨,⟩ | notranji produkt | notranji produkt | ⟨u,v⟩ pomeni notranji produkt u in v, kjer sta u in v člana prostora notranjega produkta. Opozarjamo na to, da je lahko oznaka ⟨u, v⟩ dvoumna: lahko pomeni notranji produkt ali linearno ogrinjačo. Znanih je več variant označevanja, kot na primer ⟨u | v⟩ in (u | v), ki so opisani spodaj. Za prostorske vektorje je oznaka za skalarni produkt x·y običajna. Za matrike se lahko uporabi notacija po stolpcih A : B . Ker je ⟨ in ⟩ malo težje natipkati, večina “prijaznih tipkovnic” lahko tvori tudi < and > . Temu se izogibajo v matematičnih besedilih. | običajni skalarni produkt med dvema vektorjema x = (2, 3) in y = (−1, 5) je: ⟨x, y⟩ = 2 × −1 + 3 × 5 = 13 |
⟨⟩ ⟨,⟩ | srednja vrednost | srednja vrednost | naj bo S podmnožica podmnožice N na primer naj predstavlja srednjo vrednost vseh elementov v S | za časovna zaporedja :g(t) (t = 1, 2,...) lahko definiramo strukturne funkcije Sq( ): |
⟨⟩ ⟨,⟩ | linearna ogrinjača | linearna ogrinjača za | ⟨S⟩ pomeni ogrinjačo za S ⊆ V. To pomeni, da je presek vseh podprostorov V, ki vsebujejo S. ⟨u1, u2, …⟩ je okrajšani zapis za ⟨{u1, u2, …}⟩.
| |
⟨⟩ ⟨,⟩ | podgrupa generirana z množico | podgrupa, generirana z | pomeni najmanjšo podgrupo za G (kjer je S ⊆ G, grupa), ki vsebuje vsak element iz S. je okrajšani zapis za . | S3 in |
⟨⟩ ⟨,⟩ | n-terica | urejen par/trojček/itd., vrstični vektor | Urejen seznam (tudi niz ali horizontalni vektor ali vrstični vektor) vrednosti. (Pogosto se uporablja tudi oznaka (a,b) | je urejen par (ali 2-terica). je urejen trojček (ali 3-terica) je prazna n-terica (ali 0-terica) |
|⟩ | vektor ket | ket … | |φ⟩ pomeni vektor z oznako φ, ki je v Hilbertovem prostoru | Stanje kubita se lahko prikaže kot α|0⟩+ β|1⟩, kjer sta α in β kompleksni števili tako, da zanju velja |α|2 + |β|2 = 1 |
⟨| | vektor bra | bra… | ⟨φ| pomeni dualni vektor vektorja |φ⟩, linearni funkcional preslika ket |ψ⟩ v notranji produkt ⟨φ|ψ⟩ | |
∐ | koprodukt | koprodukt od....do.... | Splošna konstrukcija, ki predpostvalja disjunktno unijo množic, topoloških prostorov, prostih produktov grup in direktnih vsot modulov in vektorskih prostorov. Koprodukt družine objektov je "najmanj značilen" objekt kateremu vsak objekt v družini dopušča morfizem | |
Δ | delta | delta, sprememba.... | Δx pomeni (ne pa infinitezimalno majhno) spremembo za x. (Če postane sprememba infinitezimalno majhna, se uporabljata δ in tudi d . Ne smemo zamenjati s simetrično razliko, ki jo označujemo z ∆,) | je gradient na premici |
δ | delta | Diracova delta | δ(x) | |
δ | Kroneckerjeva delta | Kroneckerjeva delta za | δij | |
∂ | parcialni odvod | parcialni odvod | ∂f/∂xi pomeni parcialni odvod funkcije f glede na xi, kjer je f funkcija spremenljivk (x1, …, xn) | Če je f(x,y) := x2y, potem je ∂f/∂x = 2xy |
∇ | gradient | nabla.....
| ∇f (x1, …, xn) je vektor parcialnih odvodov (∂f / ∂x1, …, ∂f / ∂xn) | če je f (x,y,z) := 3xy + z², potem je ∇f = (3y, 3x, 2z) |
∇ | divergenca | divergenca... | če je , potem velja | |
∇ | rotor | rotor.... | | če je , potem |
' | odvod | odvod.... | f ′(x) pomeni odvod funkcije f v točki x, to pa je the nagib tangente funkcije f v točki x. (Včasih se uporablja tudi oznaka ' posebno v besedilih z ASCII znaki.) | če je f(x) := x2, potem f ′(x) = 2x |
• | odvod | .....odvod odvod po času... | pomeni odvod x po času. To pa zapišemo kot | če je x(t) := t2, potem |
nedoločeni integral | nedoločeni integral antiodvod | ∫ f(x) dx pomeni funkcijo katere odvod je f | ∫x2 dx = x3/3 + C | |
določeni integral | integral od....do.... | ∫ab f(x) dx pomeni predznačeno ploščino med x-osjo in grafom funkcije f med x = a in x = b | ∫ab x2 dx = b3/3 − a3/3; | |
krivuljni integral | integral.... vzdolž | ∫C f ds pomeni integral funkcije f vzdolž krivulje C, , kjer je r parametrizacija krivulje C. (Kadar je krivulja zaprta, se namesto tega uporablja ∮ glej spodaj) | ||
∮ | krivuljni integral | integral po zaprti krivulji | Podobno običajnemu integralu, vendar se uporablja za označevanje integracije po zaprti krivulji ali zanki. Včasih se uporablja v fizikalnih besedilih, ki vključujejo enačbe povezane z Gaussovim zakonom in, ker ti obrazci vsebujejo integracijo po zaprtih ploskovnih integralih, predstavitev opisuje samo prvo integracijo prostornine nad zaprto ploskvijo. Primeri, ki zahtevajo dvojno integracijo, je uporaba oznake ∯ primernejša. Tretja podobna oznaka je za zaprte prostorninske integrale, ki jih označujemo z ∰. Integrale po zaprti krivulji včasih označujemo s spodaj napisano veliko črko C, ∮C, označuje, da je integral po zaprti zanki v resnici integral po krivulji Cali včasih po krožnici C. Včasih se v prikazu Gaussovega zakona uporablja kot spodaj zapisani veliki S, ∮S, se uporablja za označevanje, da integriramo po zaprti ploskvi | če je C Jordanova krivulja okoli 0, potem velja |
† | konjugirano transponirano | konjugirano transponirana | A† pomeni transponiranje kompleksne konjugirane vrednost A. To lahko pišemo kot A*T, AT*, A*, AT ali AT. | če je A = (aij) potem je A† = (aji) |
T | transponiranje | transponirano | AT pomeni isto kot A, vendar tako, da so vrstice zamenjane s stolpci. To lahko pišemo tudi kot A', At or Atr | če je A = (aij) potem AT = (aji) |
⊥ | pravokotnost | pravokotno na | x ⊥ y pomeni, da je x pravokoten na y oziroma x je ortogonalen na y | če sta l ⊥ m in m ⊥ n v ravnini, potem velja l || n |
o | Hadamardov produkt | vstopni produkt | Za dve matriki (ali vektorja) z isto razsežnostjo je Hadamardov produkt matrik, ki imata isti razsežnosti z elementi, ki so dani z . To se pogosto uporablja pri programiranju na osnovi matrik, kot je MATLAB, kjer se operacije izvajajo z A.*B |
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Seznam matematičnih simbolov, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.