Robert Wilhelm Bunsen

marec">31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.

Robert Bunsen
Rojstvo	Robert Wilhelm Eberhard Bunsen 31. marec 1811({{padleft:1811|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[…] Göttingen[…]
Smrt	16. avgust 1899({{padleft:1899|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[…] (88 let) Heidelberg[…]
Bivališče	Nemčija
Narodnost	nemška
Področja	kemija (kariera) geologija in mineralogija (po upokojitvi)
Ustanove	Politehniška šola v Kasslu Univerza v Marburgu Univerza v Heidelbergu Univerza v Braslauu (sedaj Wrocław)
Alma mater	Univerza v Göttingenu
Mentor doktorske disertacije	Friedrich Stromeyer
Doktorski študenti	Adolf von Baeyer Fritz Haber Philipp Lenard Georg Ludwig Carius Hermann Kolbe Adolf Lieben Carl Friedrich Wilhelm Ludwig Viktor Meyer Friedrich Konrad Beilstein Henry Enfield Roscoe John Tyndall Edward Frankland Dimitrij Ivanovič Mendelejev Thomas Edward Thorpe Francis Robert Japp
Poznan po	odkritje kakodilnega radikala, cezija in rubidija iznajdba Bunsenovega gorilnika, elektrokemijskega člena ogljik-cink razvoj metod za plinsko in spektroskopsko analizo
Pomembne nagrade	Copleyeva medalja (1860) Davyjeva medalja (1877) Albertova medalja (1898)
Podpis

Bunsen je bil najmlajši od štirih sinov profesorja filologije. Študiral je kemijo na Univerzi v Göttingenu in tam leta 1831 doktoriral. Od leta 1836 do 1852 je predaval na Visoki obrtniški šoli (Politehniški šoli) v Kasslu, kjer je nadomestil Wöhlerja. Bil je univerzitetni profesor na univerzah v Marburgu in Breslauu (zdaj Wrocław). Potem pa je bil vse do upokojitve leta 1889 profesor na Univerzi v Heidelbergu.

Leta 1834 je odkril protistrup, hidrirani železov oksid, ki ga še danes uporabljamo proti zastrupitvi z arzenikom. Njegova raziskava dvojnih cianidov, je dokazala načelo v organski kemiji, da je narava sestavljenih snovi odvisna od radikalov, ki jo sestavljajo.

Rezultate svojih raziskav odpadnih plavžnih plinov je leta 1857 objavil v klasičnem delu Gasometrične metode. Z Gustavom Robertom Kirchhoffom velja za utemeljitelja spektralne analize. Leta 1859 sta skonstruirala prvi spektrograf na prizmo. Tega leta je s takšnim postopkom pravilno pojasnil Fraunhoferjeve absorpcijske črte v Sončevem spektru.

Leta 1861 sta z istim postopkom odkrila nova kemijska elementa rubidij in cezij. Po tem postopku se snov, ki se jo proučuje, pričvrsti na platinasto žico, se z Bunsenovim gorilnikom žari in opazuje s spektrografom. Iznašel je že omenjeni gorilnik, čeprav gre zasluga tudi Michaelu Faradayu. Konstruiral je dva galvanska člena s cinkom kot negativno in ogljikom kot pozitivno elektrodo. Člen je uporabil za napajanje obločne svetilke. Izumil je tudi fotometer s katerim je meril njeno svetlost. Galvanski člen je uporabljal pri elektrolitskem postopku pridobivanja čistega kovinskega magnezija. Z elektrolizo je dobil tudi aluminij. Znan je tudi po fotometru z masno zaslonko na zaslonu iz papirja in črpalko na vodni curek.

Bil je zelo odličen eksperimentator. Izumil je še ledni kalorimeter in filtrirno črpalko.

Nagrade

Za svoje znanstvene dosežke je leta 1860 prejel Copleyjevo medaljo Londonske kraljeve družbe, leta 1877 Davyjevo medaljo in leta 1898 Albertovo medaljo.