Papír je ploskovni material, sestavljen pretežno iz prepleta vlaknin, na katerega se zapisujejo znaki (črke in/ali črte), simboli ...
Papir | |
---|---|
Vrsta materiala | Tanek material |
Fizikalne lastnosti | |
Gostota (ρ) | Od 10 g/m² do 3000 g/m² |
Papir | |||||||||||||||||||||||||
Tradicionalno kitajsko | 紙 | ||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Poenostavljeno kitajsko | 纸 | ||||||||||||||||||||||||
|
Na Slovenskem je poraba in potreba po papirju narasla v dobi reformacije, v drugi polovici 16. stoletja. Iz Italije pripeljane količine papirja niso več zadostovale, zato je nastala prva domača delavnica papirja. Leta 1579 jo je na Fužinah ob Ljubljanici postavil Janž Kisl, ki je bil ugleden zaščitnik protestantske književnosti. V omenjeni delavnici je mojster Pankrac izdelal prvi list papirja na Slovenskem.
Izmed tovarn papirja, ki so bile zgrajene konec 19. st., velja omeniti še tovarno papirja v Tržiču (l. 1881), izmed tovarn papirja, postavljenih po prvi svetovni vojni pa papirnico v Količevem, ustanovljeno leta 1920.
Debelina papirja je normalna razdalja med vzporednima stranema papirja, spodnjo in zgornjo stranjo, in je izražena v [mm]. Debelina vpliva na fizikalne, optične in električne lastnosti papirja. Merimo jo z mikrometrom. Njeno določanje je predpisano s standardom SIST ISO 534. Za merjenje debeline se uporabljajo različni merilniki debeline s specifičnim obsegom merjenja (v mikrometrih). Debelina je običajno premosorazmerno povezana s težo (teža enega kvadratnega metra izdelka je izražena z enoto g/m2). V ZDA je debelina običajno podana v tisočinkah inča. Papir je lahko debel med 0,07 in 0,18 milimetra.
Težo papirja v Evropi in drugih regijah, ki uporabljajo sistem velikosti papirja ISO 216, merimo v gramih na kvadratni meter (gsm ali g/m2). V pogovornem jeziku za težo papirja oziroma pole uporabljamo izraz gramatura. Papir za tiskanje je običajno težak med 60 gsm in 120 gsm. Karkoli težjega od 160 gsm velja za karton. Teža snopa je torej odvisna od dimenzij papirja in njegove debeline.
V ZDA je teža predstavlja težo snopa (običajno 500 listov) različnih "osnovnih velikosti", preden se papir razreže na velikost, ki se prodaja končnim uporabnikom. V ZDA je papir za tiskanje običajno težek 20 lb, 24 lb, 28 lb ali 32 največ lb. Karton za naslovnice je običajno težak 68 lb, karton, ki tehta 110 lb ali več, pa se šteje za kartonski papir.
Sistem ISO 216, ki se uporablja v večini evropskih držav, temelji na površini lista papirja, ne na širini in dolžini lista. Ta sistem je bil prvič sprejet v Nemčiji leta 1922 in se je široko razširil, ko so države sprejele metrični sistem. Največja standardna velikost papirja v tem sistemu je A0 (A nič), ki ima površino enega kvadratnega metra (pribl. 1189 × 841). mm). A1 je polovica velikosti lista A0 (tj. 594 mm × 841 mm), kar pomeni, da sta dva lista A1, položena drug poleg drugega, skupaj enaka velikosti enega lista A0. A2 je polovica velikosti lista A1 in tako naprej. Med najpogosteje uporabljenimi velikostmi v pisarniškem in domačem okolju sta A4 in A3 (A3 je velikost dveh listov A4).
Večina komercialnega papirja, prodanega v Severni Ameriki, je razrezanih na standardne velikosti papirja, ki temeljijo na običajnih enotah in so določene z dolžino in širino lista papirja. Standardne velikosti papirja v Severni Ameriki vključujejo velikosti, kot so Letter (8,5 x 11 palcev), Legal (8,5 x 14 palcev), in Tabloid (11 x 17 palcev). Te velikosti so zasnovane tako, da ustrezajo različnim potrebam tiskanja in dokumentacije ter so pogosto uporabljene v pisarnah, šolah in drugih ustanovah za ustvarjanje pisnih del, uradnih dokumentov in publikacij.
Gostota papirja se giblje od 250 kg/m³ za toaletni papir do 1500 kg/m³ za nekaj posebne vrste papirja. Papir za tiskanje ima približno gostoto 800 kg/m³.
Papir lahko razvrstimo v sedem kategorij:
Nekatere vrste papirja so:
Današnji papir je narejen iz lesne celuloze in polnil, kot so npr. apno, belilo, silicijev pesek ipd. Boljši papirji so narejeni iz bombažne celuloze (stare krpe, obleke). Predhodnika papirja sta bila papirus, pergament in velum.
Pred iznajdbo papirja so različne kulture sveta uporabljale raznovrstne materiale za posredovanje pisnih informacij. Vlogo prenašalca iz časa v čas so prevzemali kamen, glina, les, kovina, papirus, pergament, blago, lubje, »papir« iz stržena riževih stebel.
Izdelava je podobna izdelavi papirusa. Osnovne surovine so rastlinska vlakna: trstika, bambus, slama žitaric.
Osnovne surovine so ostanki svilenega snutka, ter razcefrani, obrezani ostanki svile, ki je pisalna osnova za pisanje s čopičem ter tušem. Namakanje vlaken omogoča boljšo cefranje in s tem manjša delce. Na bambusovih sitih zbirajo vlaknino, s stresanjem sita pospešijo odtekanje vode ter plastenje vlaken na situ. Rezultat takšnega tehnološkega postopka je bil papir, po izdelavi in po izgledu podoben današnjemu.
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Papir, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.