Požiralnik: Organ vretenčarjev, skozi katerega hrana prehaja v želodec

Požiralnik (latinsko esophagus) je del prebavne cevi med žrelom in želodcem.

Ima kratek sredinski potek v vratnem predelu, nato vstopi skozi zgornjo odprtino v prsno votlino. V zgornjem medpljučju poteka za sapnikom nekoliko levo, križa levo sapnico, nato zavije desno, poteka za vezivnim osrčnikom (fibroznim perikardijem) ter zavije zopet v levo in poteka pred prsno aorto. Na obeh straneh ga spremljata oba živca klateža. V višini 10. prsnega vretenca prestopi trebušno prepono skupaj s klatežem in desnim freničnim živcem. V trebušni votlini poteka do kardije želodca in se konča v višini 12. prsnega vretenca.

Požiralnik: Organ vretenčarjev, skozi katerega hrana prehaja v želodec
Lokacija požiralnika

Požiralnik je najožji del prebavne cevi in ima tri ožine. Prva je na prehodu spodnjega dela žrela v požiralnik, druga je pri križanju z levo sapnico, tretja pa ob prehodu skozi trebušno prepono.

Kot vsi cevasti organi je požiralnik zgrajen iz štirih plasti: sluznice, podsluznice, mišične plasti in adventicije. Notranja sluznica (tunica mucosa) je pokrita z večskladenskim ploščatim epitelijem in ima vzdolžne gube, ki v prečnem prerezu dajejo zvezdasto obliko. Podsluznica je razmeroma pičla, v njej pa so številni limfociti. V prvi tretjini je mišičje požiralnika prečnoprogasto, v drugi mešano (prečnoprogasto in gladko), v spodnji tretjini pa je samo gladko mišičje, ki je razporejeno v dve plasti. Zunanja plast poteka vzdolžno, notranja pa krožno. Tunica adventitia ga veže z okolico.

Anatomija

Požiralnik poteka skozi tri telesne regije, zato ga delimo v tri dele:

  • vratni del (pars cervicalis ali pars colli) – leži v vratu med sapnikom in hrbtenico približno v sredinski ravnini. Sprednja stena se prislanja na sapnik, zadnja na prevertebralno polo globoke vratne fascije (lamina praevertebralis fasciae cervicalis), ki ovija mišice ob hrbtenici;
  • prsni del (pars thoracica) – v prsni votlini se spušča navzdol skozi zadnji del medpljučja (mediastinum posterior) na desni strani descendentne aorte (aorta descendens);
  • trebušni del (pars abdominalis) – je kratek in ima obliko prisekanega stožca, katerega široka baza prehaja v želodec.

Naloge

Glavni nalogi požiralnika sta prenos zalogaja hrane iz grlnega dela žrela (hipofarinksa) v želodec in preprečevanje zatekanja želodčne vsebine v nasprotno smer.

Sklici

Tags:

LatinščinaPrebavna cevSapnicaSapnikTrebušna preponaVagusni živecVratŽelodecŽrelo

🔥 Trending searches on Wiki Slovenščina:

ZrakZevsAvstrijsko cesarstvoNavadni polhSodraFran LevstikMaterinski danNilOlimpijske igreBolgarijaEozinofilijaEvolucijaChatGPTKošarkaEgiptZemljaAbsolutizemTabela integralovAconcaguaPrimož TrubarBorut Furlan (zdravnik)Celzijeva temperaturna lestvicaJosip JurčičAlpeLouis ArmstrongPlanikaSlovenska obalaPraživaliSeznam držav po BDP na prebivalcaNavadni deževnikPlatonLaibachKip svobodeSklepRazsvetljenstvoJasna KuljajJužna KorejaImunski sistemKomunizemČasovni pregled izumovPanonska nižinaDanijel Bešič LoredanButaraMurska SobotaFacebookSonceDravaGlukozaMarko PetkovšekHektarSeverna MakedonijaSaša LenderoLevJovanka BrozKarantanijaKoperV imenu ljudstvaValentino RossiHans Christian AndersenKoncentracijsko taborišče GonarsVesoljePridevnikZodiakVietnamFevdalizemŽabeSeizmologijaLunaMaščobeCristiano RonaldoKoalaSlovenski tolarHamletLeonardo da VinciTrobenticaRudolf Maister🡆 More