Pevski Zbor

Spodnja meja številčnosti je približno 12 pevcev. Pevski glasovi, ki sestavljajo to skupino, so lahko otroški, moški, ženski, v preteklosti pa so prepevali tudi kastrati s svojo značilno barvo pevskega glasu. Zelo znan je zbor dunajskih pojočih dečkov (Wiener Sängerknaben), katerega je ustanovil dunajski škof, skladatelj in zborovodja Jurij Slatkonja, po rodu Slovenec, leta 1498.

V ožjem smislu med zbore ne štejemo manjših vokalnih skupin, kot so: duet (dva pevca), trio ali tercet (trije pevci), kvartet (štirje pevci), kvintet (pet pevcev), sekstet (šest pevcev) in oktet (osem pevcev).

Glede na barvo glasu ločimo:

• moški pevski zbor (MoPZ)
• ženski pevski zbor (ŽPZ)
• mešani pevski zbor (MePZ) - sestavljajo ga moški in ženski ali otroški glasovi
• mladinski pevski zbor (MPZ) - sestavljajo ga mladi moški in ženski glasovi
• otroški pevski zbor (OPZ)

Zbore lahko delimo še glede na:

• velikost zasedbe - komorni pevski zbor (KPZ)
• glede na izobrazbo pevcev - akademski pevski zbor (APZ)
• glede na tematiko pevskega repertoarja - partizanski pevski zbor (PPZ)

Za uspešno petje v zboru in izvedbo pesmi potrebujemo sledeče veščine:

• Petje melodije po delih pesmi in vrsti glasu,
• Spremljanje lastnega petja in opažanje napak,
• Spremljanje in kontroliranje jakosti glasu,
• Pevec se mora zliti z zborom in ne sme peti kot solist,
• Pevec potrebuje zmožnost hitrega branja in učenja melodije,
• Pevec potrebuje točno branje in izgovorjavo v jeziku, v katerem poje,
• Pevec mora razumeti smisel teksta- (zborovodja mora razložiti vsebino petega dela),
• Pevec si mora zapomniti melodijo in kar najbolj pozorno spremljati zborovodjo/zborovodkinjo ali dirigenta/dirigentko,
• Pevec potrebuje visok nivo mentalne in slušne pozornosti.
• Pevec mora biti sprejemljiv za navodila drugih, tudi če se sam kot pevec z njimi ne strinja, zaradi usklajenosti zbora.

Amaterski pevski zbori imajo redne vaje enkrat do dvakrat tedensko po dve, včasih tudi tri učne ure tedensko. Dobri pevski zbori z zahtevnim pevskim programom potrebujejo še več učnih ur in dni vaj v tednu. Vaje zbora običajno vsebujejo sledeče:

• Razgibalne in relaksacijske vaje,
• Dihalne vaje,
• Intonacijske vaje,
• Ritmične čutne vaje,
• Vaje za lepo petje,
• Priučitev nove pesmi,
• Diskusija o vsebini in besedilu pesmi.

Zborovodja mora izbrati metodo dela za učenje pesmi že pri izboru pesmi in jo uporabljati vse do pevskega nastopa. Metoda dela mora upoštevati sledeče:

• Dobra metoda mora vsbovati najkrajši učni postopek,
• Dobra metoda mora upoštevati individualnost učencev,
• Dobra metoda mora upoštevati hkrati vzgojno in učno stran,
• Metoda naj bo nazorna in očitna,
• Dobra metoda je postopnost od lažjega k težjemu, od poznanega k nepoznanemu, od bližnjega k daljnemu, od konkretnega k abstraktnemu,
• Znanje pevcev mora ostati trajno,
• Zborovodja mora poskrbeti za notranjo razvrstitev glasov v zboru, od te je odvisno medsebojno slišanje, to je pogoj za čisto intonacijo, zlivanje glasov, za premostitev težkih intonacijskih in ritmičnih mest, paziti mora pri postavjanju sedežnega reda ter koncertni postavitvi na odru.

 

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Pevski zbor

• Svetovanje zborovodjem v sl Arhivirano 2009-06-26 na Wayback Machine.
• Tabor slovenskih pevskih zborov 2009
• Sakralna glasba iz Vatikana