Grb Madžarske

Grbovnica Ingeram Codex iz 15. stoletja za grb Ogrske iz časa Ladislava I. prikazuje rdeč dvojni križ na srebrnem polju.

Grb je atributiran, saj v Ladislavovem času še ni bilo heraldike.

Grb Béle III. je prvi, ki je uporabljal dvojni križ. Pred tem se je pojavljal na kovancih.

Rdeče in bele črte, ki so predstavljale rodbino Árpád so se prvič pojavile leta 1202 na enem izmed pečatov kralja Emerika.

Grb v Emerikovi zlati buli prikazuje na rdečih črtah devet zlatih levov.

Grb v zlati buli Andreja II. iz leta 1222 na rdečih črtah prikazuje sedem zlatih levov.

Ob izumrtju Árpádovcev so ogrski prestol zasedli Anžuvinci. Slednji legitimnost preko ženske linije ponazorili tudi tako, da do v grb vključili Árpádske črte. Karel I. je tako uporabljal sekan ščit z Árpádskim grbom v heraldični desni in Anžujskimi lilijami v levi polovici.

Sodobna različica grba je nastala med vladavino Matije II. v začetku 17. stoletja. Redno se je začel uporabljati med vladavino Marije Terezije.

Po odstavitvi Habsburžanov med madžarsko revolucijo 14. aprila 1849 je bila z grba odstranjena krona sv. Štefana. Mali grb, ki se je uporabljal v tem obdobju je znan kot "Kossuthov grb" (madžarsko Kossuth-címer) po Lajosu Kossuthu, vladajočem guvernerju Madžarske (ne po njegovi družini). V velikem grbu je krono v ščitu in nad njim nadomestil lovorov venec.

V nadaljnih letih je grb Ogrske postajal čedalje bolj obsežen. Vseboval je grbe ozemelj, ki so bila del dežel krone svetega Štefana: Hrvaško, Dalmacijo, Slavonijo in Bosno, mali grb pa je ostal v sredini.

Od Avstro-Ogrskega kompromisa do konca prve svetovne vojne je grb Ogrske vseboval grbe Dalmacije, Slavonije, Bosne (dodan leta 1915), Reke, Transilvanije in Hrvaške.

Ko je Ogrska postala del Habsburške monarhije je bil njen grb vključen v grb monarhije. Kasneje je postal obrobnega pomena in bil med vladavino Jožefa II., ki s krono sv. Štefana sploh ni bil kronan, odstranjen s kovancev.

Različica z grbom Bosne in Hercegovine je bila v uporabi od leta 1915 do 1918.

Po prvi svetovni vojni je bil za Prvo madžarsko republiko vpeljan nov grb. V osnovi je bil popolnoma enak malemu grbu Ogrske vendar ni vseboval neobenih monarhističnih elementov, da bi izgledal bolj republikansko.

Madžarska sovjetska republika je leta 1919 opustila tradicionalni grb in ga na uradnih dokumentih nadomestila s rdečo petokrako zvezdo. Po propadu komunistične vlade je bil za kratko obdobje zopet uveljavljen Kossuthov grb.

Po restavraciji kraljevine je bil ponovno uveden mali grb Ogrske (s krono sv. Štefana in dvema angeloma). Uporabljal se je do prve dunajske nagrade leta 1938, ko je vlada ponovno uvedla grb iz leta 1915.

Med nemško okupacijo Madžarske (1944–1945) ob koncu druge svetovne vojne je marionetna vlada, ki jo je ustanovila fašistična stranka puščičnega križa, grbu dodala zelen puščični križ in rdečo črko "H" (Hungaria).

Po porazu Nacistične Nemčije s strani rdeče armade je bila na Madžarskem s sovjetsko okupacijo vzpostavljena komunistična oblast. Med leti 1946 in 1949 je bil v uporabi grb v Kossuthovem slogu, nato pa je Ljudska republika Madžarska vpeljala nov grb, ki je ustrezal merilom socialistične heraldike.

Med revolucijo leta 1956 je bil ponovno vpeljan "Kossuthov" grb. Med revolucijo se je pojavil na več proti-sovjetskih tankih. Čeprav je sovjetska armada revolucijo hitro zadušila nova komunistična vlada ni uvedla grba iz let 1949/1956.

Leta 1957 je bil sprejet nov grb, ki je vseboval heraldični ščit z madžarsko trobojnico znotraj socialističnega klasja in zvezde. Uporabljal se je do leta 1990.

Od leta 1990 se kot uradni grb Madžarske uporablja zgodovinski kronani mali grb. V prvem demokratično izvoljenem parlamentu je potekala obsežna debata o uporabi krone sv. Štefana v grbu. Liberalna opozicijska stranka (Zavezništvo svobodnih demokratov, SZDSZ) je predlagala "republikansko" različico v Kossuthovem slogu, konzervativna vlada pa je zagovarjala zgodovinsko kronano različico.