Ta članek govori o kopijah zgodovinskih dokumentov. Za telekomunikacijsko tehnologijo glej Faks.
Od drugih oblik reprodukcije se razlikuje po tem, da poskuša posnemati vir kar najbolj natančno v smislu obsega, vsebine, oblike, barve, formata, materiala, poškodb oz. sledov uporabe (npr. madežev, kasneje vpisanih opomb), žigov in vezave, kar se največkrat doseže z ustreznimi reprodukcijskimi in tiskarskimi tehnikami (ofsetni tisk, svetlotisk).
Prvi faksimili segajo v čas, ko je bila uspešnost reproduciranja zaradi pomanjkljive tehnologije odvisna predvsem od spretnosti izvajalca, saj so jih izdelovali ročno in imajo zato običajno tudi večjo vrednost. V 18. in 19. stoletju so prišli v uporabo prosojni in kopirni papirji, napredek v izdelavi faksimilov pa je tesno povezan z napredkom v tisku. Sredi 19. stoletja se poleg fotografskega in fotomehaničnega faksimiliranja uveljavijo faksimili z dodanimi študijami in komentarji, ki so bili vezani v faksimile ali pa priloženi v samostojni knjigi. S prvimi digitaliziranimi skenerji v 70. letih 20. stoletja se je začela doba elektronskega oz. digitalnega faksimiliranja. Ročno poseganje v reprodukcijo je še vedno potrebno, posebej pri faksimiliranju iluminiranih rokopisov, ko se nanaša zlata ali srebrna kovinska barva. Digitalni faksimili na internetu ali na CD-ROM-u so povečalali dostopnost dragocenih redkih dokumentov, saj je táko faksimiliranje cenejše od dragih bibliofilskih izdaj.
Predloge
Glavni kriterij pri izbiri predlog za faksimiliranje je unikatnost in kulturna, narodnozgodovinska ali politična pomembnost dokumenta, ki je preveč dragocen, da bi tvegali njegovo uničenje ali izgubo. Na razstavnih mestih zaradi nevarnosti kraje, požarov in nesreč faksimili nadomeščajo originale. Original je pomemben rokopis, avtorsko delo ali ročno prepisan original, tiskano delo, kadar je unikat oz. edini ohranjeni izvod ali pa vsebuje edinstvena dopolnila, pomembni so tudi redki zemljevidi in zapisi glasbenih del, iluminirani srednjeveški rokopisi, npr. Les Très riches heures du Duc de Berry, Book of Kells, Maneški rokopisi pesmivon Kürenberga in Cantigas de Santa MariaAlfonza X. Kastiljskega. Včasih pride iz želje po dokazovanju starodavne kulturne tradicije do retuširanih oz. ponarejenih faksimilov (npr. Kraljedvorski rokopis).
Druge oblike
digitalni oz. elektronski faksimile: objavljeno na internetu ali na CD-ju
bibliofilski faksimile: je oštevilčen in opremljen s potrdilom založnika, tiskarne ali knjigoveznice, da je faksimile najboljša možna reprodukcija originala, izdelan z uporabo ustreznih materialov in v omejeni nakladi, ki zagotavlja ekskluzivnost
delni faksimile: zaradi finančnih omejitev ali posebnih zahtev naročnika so reproducirane samo določene strani oz. določene lastnosti originala; od originala lahko odstopa v obsegu, formatu, obliki strani, barvi, materialu ali drugih lastnostih
ponatis: za predlogo ima tiskano delo, katerega naklada je razprodana ali uničena, običajno vsebuje korekture in dopolnitve, brez poškodb in pomanjkljivosti originala
reprint: reproducira besedilo s fotografiranjem ali skeniranjem izvirnika; ker teži k popolnemu besedilu, kombinira več izvodov izvirnika, je lahko tudi retuširan in s popravljenimi tiskarskimi napakami
Slovenske izdaje
Poezije dóktorja Fr. Prešérna. Laibach: [J. Blasnika nasled., 1908 oz. 1909]. Faksimilirana izd. tiskarskega rokopisa iz l. 1846, ki se hrani v NUK (Ms 788).
Monumenta Slovenica
Knjižna zbirka faksimilnih izdaj del, pomembnih za slovensko zgodovino in kulturo, pri založbi Slovenska knjiga:
France Prešeren: Poezije Dóktorja Francéta Prešérna. Faksimili rokopisa, prve tiskane izdaje (1847). 1996 (2. izid). (COBISS)
Mihael Glavan: Slovenski faksimile v 19. in v prvi polovici 20. stoletja: Predmoderni faksimile. Knjižnica 48/4 (dec. 2004), 7-36. (COBISS) dLib
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Faksimile, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses. ®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.