Birokratizem (iz francoščine bureau - prevleka uradniškega stola, urad, uradno osebje, in grško χρατεω, hrateo - vladati) je sistem v upravi, v katerem dominira formalizem in slepo sledenje predpisom brez občutka za njihov smisel in ne glede na resnične potrebe v konkretni situaciji.
Značilen je za izkoriščevalske družbene sisteme in zaradi svoje nehumane težnje podreja ljudske zahteve državnemu in upravnemu aparatu.
Kritiko birokratizma med drugim vsebuje marksizem oziroma misel Karla Marxa. Slednji je birokracijo opisal kot »državno zavest«, »državno moč«, »splošni interes«, ki ga birokracija pripisuje sama sebi. Marx je med drugim dejal:
Marksizem nasprotuje birokratizmu, ker: je splošni duh birokracije skrivnost, ki se v njej prekriva zaradi hierarhije, navzven pa deluje kot zaprta korporacija; ker potemtakem nasprotuje javnemu mnenju, ki je zanje izdaja te skrivnostnosti; v njej sami pa se duhovnost spreminja v grobi materializem, materializem pa v pasivno pokornost, vero v avtoriteto, mehanizem krutega formalnega delovanja, gotovih načel, dojemanja in tradicij.
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Birokracija, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.