Aukštaitija

Aukštaitija
Aukštaitija
Etnografska regija Litve
	Pogled s hriba Ladakalnis na Narodni park Aukštaitija
; Zastava	; Grb
	Geslo: Patriam tuam mundum existima; Mislite na svojo državo kot na svet
	Lega Aukštaitija znotraj Litve
	55°43′30″N 24°21′50″E / 55.72500°N 24.36389°E 24°21′50″E / 55.72500°N 24.36389°E
Država	Litva; Latvija ; Belorusija
Glavno mesto	Panevėžys
Površina
• Skupno	28.000 km2
Prebivalstvo
• Skupno	900.000
• Gostota	32 preb./km2
Časovni pas	UTC2 (CET (GMT +2))

Ime izvira ali iz njene geografske lege v zgornjem porečju Nemena (litovsko Nemunas) ali je povezano z nižavjem, ki sega do Šiauliaia.

Geografija

Aukštaitija je v severovzhodnem delu Litve in zajema tudi majhen del Latvije in Belorusije. Največje mesto v celotni regiji je Panevėžys, ki se šteje za njeno glavno mesto, čeprav ne v povsem političnem smislu. Drugo največje litovsko mesto Kaunas deli na dvoje reka Nemen, tako da spada v Aukštaitijo samo njegov severni del. Južni del mesta spada v Suvalkijo. Največja mesta po številu prebivalcev so:

Kaunas – 298.753
Panevėžys – 84.587
Jonava – 26.423
Utena – 25.397
Kėdainiai – 22.677
Ukmergė – 20.154
Visaginas – 18.024
Radviliškis – 15.161

V regiji je veliko jezer, zlasti na vzhodu.

Zgodovina

Zgodovinsko gledano je Aukštaitija do 13. stoletja ustrezala Kneževini Litvi. Njena prva prestolnica je bil najverjetneje Kernavė. V Gediminasovem sporazumu iz leta 1322 je Aukštaitija imenovana terra Eustoythen (dežela Aukštajtov). Nekateri nemški viri so velikega kneza Gediminasa, po katerem se imenuje dinastija Gediminovičev, imenovali tudi rex de Owsteiten (kralj Aukštaitije). V pruski kroniki, napisani okoli leta 1326, je bila omenjena kot Austechia. Politično je od konca 13. stoletja obsegala kneževino Vilna/Litva in kneževino Trakai. Ime Aukštaitija se je morda uporabljalo za označevanje obeh skupaj. Od 15. stoletja sta kneževini Trakai in Vilna sestavljali Aukštaitijo kot politično in etnično zasnovano enoto, znano tudi kot ožje Litva.

"Mi ne vemo, po čigavi zaslugi ali krivdi je bila sprejeta taka odločitev, ali s čim smo vaše gospodstvo tako užalili, da se je vaše gospodstvo usmerilo proti nam in nam povsod povzročalo stisko. Najprej ste sprejeli in objavili odločitev o deželi Samogitiji, ki je naša dediščina in naša domovina iz pravnega nasledstva prednikov in starešin. Še vedno jo imamo v lasti, je in je vedno bila ista litovska zemlja, ker je en jezik in isti prebivalci. Toda ker se dežela Samogitija nahaja nižje od dežele Litve, se imenuje Samogitia. V litovščini se imenuje Žemaitija, kar pomeni Spodnja dežela. In Samogiti imenujejo Litvo Aukštaitija, ker je s samogitskega vidika Zgornja dežela. Žemaiti se že od nekdaj imenujejo Litovci in nikoli Samogiti, in zaradi take istovetnosti (sic) v našem pismu ne pišemo o Samogitiji, ker je vse eno: ena država in prav tako prebivalci."

— Vitautas Veliki, odlomek iz njegovega v latinščini pisanega pisma, poslanega 11. marca 1420 Sigismundu Luksemburškemu, cesarju Svetega rimskega cesarstva. V njem je opisano jedro Velike litovske kneževine, sestavljeno iz Samogitije

Demografija

Domačini večinoma govorijo aukštaitsko narečje litovščine. Po novi klasifikaciji narečij je litovščina razdeljena na samo dve narečji, aukštaitsko in samogitsko, pri čemer so vsa prejšnja narečja razvrščena kot podnarečja. Sudovsko in dzūkijsko narečje zdaj veljata za podnarečji aukštaitščine.

Regija ima na vzhodu rusko in belorusko manjšino. Tamkajšnja podnarečja imajo zato več izposojenih besed iz teh jezikov. Uporaba narečij se v Litvi na splošno zmanjšuje.

Sklici

Viri

This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Aukštaitija, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.