2001: Leto

Po uradni interpretaciji gregorijanskega koledarja je 2001 prvo leto v 21. stoletju in 3. tisočletju, vendar je večina ljudi praznovala prihod 3. tisočletja že 1. januarja 2000.

Januar – junij

 

• 1. januar - začetek tretjega tisočletja in 21. stoletja.
• 8. januar - skoti se Noah, mladič indijskega bizona in prvi kloniran primerek ogrožene vrste, a pogine kmalu po tem.
• 15. januar - Wikipedija začne delovati kot samostojen projekt.
• 20. januar - George W. Bush postane 43. predsednik Združenih držav Amerike.
• 26. januar - močan potres prizadene indijsko deželo Gudžarat in zahteva več kot 20.000 žrtev.
• 9. februar - ameriška podmornica USS Greeneville v bližini Havajev trči v japonsko ribiško ladjo Ehime-Maru, ki se v nesreči potopi.
• 12. februar - Nasina vesoljska sonda NEAR Shoemaker se spusti na površino asteroida 433 Eros kot prvo vesoljsko plovilo, ki je pristalo na asteroidu.
• 14. februar - italijanska vlada s sprejemom »zaščitnega zakona« uredi status slovenske manjšine v Italiji na državni ravni.
• 18. februar - agent FBI Robert Hanssen je aretiran in obtožen petnajstletnega vohunjenja za Sovjetsko zvezo.
• 19. februar - v Združenem kraljestvu izbruhne epidemija slinavke in parkljavke, ki povzroči ogromno škodo v živinoreji in turizmu.
• 2. marec - Talibani pričnejo minirati kipa Bud iz Bamijana v Afganistanu, spomenik svetovne dediščine.
• 23. marec - ruska vesoljska postaja Mir s padcem v Pacifik konča svojo pot, začeto 19. februarja 1986.
• 1. april -
  • hainanski incident: kitajski lovec prisili k pristanku ameriško opazovalno letalo Lockheed EP-3, ki je vdrlo v kitajski zračni prostor.
  • nekdanji jugoslovanski predsednik in obtoženec za vojne zločine Slobodan Milošević se preda posebnim policijskim silam, ki so oblegale njegovo beograjsko vilo.
  • Nizozemska kot prva država na svetu uzakoni možnost istospolne poroke.
• 21. april - slovenska hokejska reprezentanca se z zmago s 16:0 nad Estonijo na zadnji tekmi Svetovnega hokejskega prvenstva skupine B v Ljubljani prvič uvrsti v elitno skupino svetovnega hokeja.
• 28. april - prvi vesoljski turist, Američan Dennis Tito, poleti v vesolje z Bajkonurja.
• 24. maj - šerpa Temba Tsheri s šestnajstimi leti postane najmlajša, ki se ji je uspelo povzpeti na Mount Everest.
• 1. junij - nepalski princ Dipendra postreli člane kraljeve družine v katmandujski palači in si na koncu sodi sam (po neuradni razlagi so vsi umorjeni).
• 16. junij - na Brdu pri Kranju se prvič sestaneta ameriški predsednik George W. Bush in ruski predsednik Vladimir Putin.
• 7. junij - Tony Blair in njegovi Laburisti zmagajo na parlamentarnih volitvah v Združenem kraljestvu.
• 20. junij - Pervez Mušaraf postane predsednik Pakistana.

Julij – december

 

• 20.–22. julij - vrh skupine G8 v Genovi spremljajo množične demonstracije protiglobalistov, med katerimi policija ubije enega protestnika in težje rani več drugih.
• 24. julij - Simeon Saxe-Coburg-Gotha, zadnji bolgarski cesar, priseže kot bolgarski premier in tako postane edini monarh, ki je po prehodu v demokracijo spet dobil oblast.
• 24. avgust - podjetje Microsoft izda Windows XP, enega svojih najbolj priljubljenih operacijskih sistemov.
• 11. september - teroristični napad na več tarč v Združenih državah Amerike.
• 7. oktober - invazija na Afganistan: ZDA na čelu zavezništva v vojni proti terorizmu napadejo Afganistan.
• 26. oktober - ameriški predsednik George W. Bush podpiše t. i. patriotski zakon (Patriot Act), ki močno razširi pooblastila ameriških oblasti v boju proti terorizmu.
• 10. november - Ljudska republika Kitajska postane članica Svetovne trgovinske organizacije po 15 letih pogajanj.
• 12. november - potniško letalo strmoglavi na newyorški predel Queens nekaj minut po vzletu z mednarodnega letališča John F. Kennedy, pri čemer umre vseh 260 ljudi na krovu.
• 14. november - slovenska nogometna reprezentanca se po dodatnih kvalifikacijah z Romunijo prvič v zgodovini uvrsti na svetovno prvenstvo v nogometu.
• 2. december - afera Enron: podjetje Enron razglasi bankrot, daleč največji bankrot v ekonomski zgodovini ZDA.
• 13. december - v oboroženem napadu na indijski parlament umre 12 ljudi; sumi o vpletenosti Pakistana privedejo na rob vojne med državama.

• 2. marec - Žak Mogel, slovenski smučarski skakalec
• 16. maj - Katra Komar, slovenska smučarska skakalka
• 17. junij - Janja Šegel, slovenska plavalka
• 21. junij - Alexandra Obolentseva, ruska šahistka
• 9. avgust - Jerneja Brecl, slovenska smučarska skakalka
• 25. oktober - Elizabeta Belgijska, belgijska prestolonaslednica
• 4. december - Jan Bombek, slovenski smučarski skakalec
• 28. december - Madison De La Garza, ameriška igralka

 

 

• 5. januar - Elizabeth Anscombe, britanska filozofinja (* 1919)
• 12. januar - Adhemar da Silva, brazilski atlet (* 1927)
• 18. januar - Sergej Kraigher, slovenski partizan in politik (* 1914)
• 29. januar - Ninian Smart, škotski religiolog in filozof (* 1927)
• 19. februar - Stanley Kramer, ameriški filmski režiser (* 1913)
• 24. februar - Claude Elwood Shannon, ameriški matematik (* 1916)
• 21. marec - Richard Mervyn Hare, britanski filozof (* 1919)
• 31. marec - Clifford Shull, ameriški fizik, nobelovec (* 1915)
• 4. april - Liisi Oterma, finska astronomka (* 1915)
• 7. april - David Graf, ameriški igralec (* 1950)
• 15. april - Joey Ramone, ameriški glasbenik (* 1951)
• 25. april - Majda Potokar, slovenska igralka (* 1930)
• 11. maj - Douglas Adams, britanski pisatelj (* 1952)
• 1. junij - Birendra, nepalski kralj (* 1945)
• 3. junij - Anthony Quinn, ameriški filmski igralec (* 1915)
• 11. junij - Timothy James McVeigh, ameriški terorist (* 1968)
• 17. junij - Donald J. Cram, ameriški kemik, nobelovec (* 1919)
• 21. junij - John Lee Hooker, ameriški glasbenik (* 1917)
• 27. junij - Jack Lemmon, ameriški filmski igralec (* 1925)
• 28. junij - Mortimer Jerome Adler, ameriški filozof (* 1902)
• 1. julij - Nikolaj Genadijevič Basov, ruski fizik, nobelovec (* 1922)
• 18. julij - Tomaž Terček, slovenski TV in radijski voditelj ter novinar (* 1937)
• 6. avgust - France Rozman, slovenski duhovnik, teolog, biblicist, prevajalec in profesor (* 1931)
• 20. avgust - sir Fred Hoyle, britanski astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj, popularizator znanosti (* 1915)
• 2. september - Christiaan Barnard, južnoafriški kirurg (* 1922)
• 18. november - Ela Peroci, slovenska pisateljica in novinarka (* 1922)
• 24. november - Vinko Kambič, slovenski zdravnik otolaringolog (* 1920)
• 29. november - George Harrison, britanski glasbenik (* 1943)
• 20. december - Léopold Sédar Senghor, senegalski politik in politični filozof (* 1906)

• Za fiziko: Eric Allin Cornell, Wolfgang Ketterle in Carl Edwin Wieman
• Za kemijo: William S. Knowles, Rjodži Nojori in K. Barry Sharpless
• Za fiziologijo ali medicino: Leland H. Hartwell, Tim Hunt in Sir Paul Nurse
• Za književnost: V.S. Naipaul
• Za mir: Organizacija združenih narodov in Kofi Anan
• Za ekonomijo: George A. Akerlof, A. Michael Spence in Joseph Stiglitz