Vienne (frankoprovansalsko Vièna) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Isère.
Leta 2009 je mesto imelo 29.619 prebivalcev.
Vienne | |
---|---|
45°31′32″N 4°52′29″E / 45.52556°N 4.87472°E 4°52′29″E / 45.52556°N 4.87472°E | |
Država | Francija |
Regija | Auvergne-Rona-Alpe |
Departma | Isère |
Okrožje | Vienne |
Kanton | Vienne-Jug Vienne-Sever |
Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Pays Viennois |
Upravljanje | |
• Župan (2001-2014) | Jacques Remiller (Zveza za ljudsko gibanje) |
Površina 1 | 22,65 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021) | 31.051 |
• Gostota | 1.400 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 38544 /38200 |
Nadmorska višina | 140–404 m (povp. 169 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Kraj leži v pokrajini Daufineji na levem bregu reke Rone, 30 km južno od Lyona.
Vienne je sedež dveh kantonov:
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Beaurepaire, La Côte-Saint-André, Heyrieux, Pont-de-Chéruy, Roussillon in Saint-Jean-de-Bournay z 205.934 prebivalci.
Galski oppidum je postal rimska kolonija pod Julijem Cezarjem okoli leta 47 pred našim štetjem, vendar je lokalnemu plemenu Alobrogov uspelo začasno pregnati zavojevalce iz mesta, slednji so zatem ustanovili kolonijo Lugdunum, sedanji Lyon. Leta 6 našega štetja je v mestu dobil zatočišče Herod Arhelaj, etnarh Samarije, Judeje in Idumeje, ozemlja, ki je v tem času postalo rimska provinca Judeja. Kot rimska kolonija je Vienna pridobila vse nekdanje privilegije, kasneje pa postala tudi provincialno središče. Postumus, rimski cesar, se je dal tukaj v letu 257 razglasiti za cesarja Galskega imperija s središčem v Trierju.
Vienne je bilo pomembno zgodnjekrščansko središče - škofija v tedanji Galiji, njen prvi zgodovinsko izpričan škof pa Verus, ki se je udeležil koncila v Arlesu leta 314. Za časa preseljevanj je bilo mesto stalno na udaru, tako v letu 438 pod Burgundi, 534 pod Franki, 558 oplenjen od Langobardov, 737 pod Mavri. Okoli leta 450 je Vienne postal sedež nadškofije, razpuščene med francosko revolucijo. Svetorimski cesar Karel Plešasti je v letu 869 podelil ozemlje grofu Bosu Provanškemu, slednji se je 10 let kasneje razglasil za kralja Provanse, po smrti 887 pokopan v mestni katedrali sv. Mavricija. Kasneje je Vienne prešel pod Arles, leta 1032 pa znova postal del Svetorimskega cesarstva. Kljub temu so bili resnični vladarji mestni nadškofje, ki so imeli močnega nasprotnika v grofih Albonskih, kasnejših grofih Viennois, v letu 1449 pa je ozemlje skupaj s politično močjo prešlo pod Francijo.
Na Viennskem koncilu oktobra 1311 je papež Klemen V. umaknil podporo vitezom Templarjem, naslednje leto pa tudi ukinil njihov red.
Vienne je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Vienne (naselje), which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.