Sveti Sedež

Predstavlja oblast rimskega papeža kot vrhovnega predstavnika Rimskokatoliške cerkve, zato je po mednarodnem pravu pravna oseba. To daje Svetemu sedežu status vlade države Vatikan, kar pomeni, da je Sveti sedež vrhovna oblast Vatikana, ki v tem smislu pomeni samo ozemlje države. Zato so na primer tuja veleposlaništva akreditirana pri Svetem sedežu in ne pri državi Vatikan. Italijanska zakonodaja specifično izjavlja (Cass. 6569 18.12.1979): »Sveti sedež, ki polnopravno predstavlja Katoliško cerkev in državo Vatikan, se priznava kot mednarodni subjekt za oba naslova.«.

Po kanonskem pravu so vključeni v Sveti sedež »Rimski papež, Državni sekretariat, Državni svet za javne zadeve Cerkve in druge organizacije Rimske škofije«. (kan. 361)

Kot vladni organ je Sveti sedež sestavljen iz Kolegija kardinalov, ki mu predseduje kamerlengo, in je zadolžen v glavnem za:

• organizacijo konklavov, na katerih se izvoli novega papeža; na konklavih imajo pravico voljenja/glasovanja samo kardinali, ki še niso dopolnili osemdeset let starosti;
• svetovanje, ko papež skliče kolegij za preučitev določenih problemov svetovnega obsega katoliške cerkve;
• predstavništva papeža po vsem svetu, ki so specifično določena za vsako državo posebej.

S Svetim sedežem je tudi povezan pojem o papeški nezmotljivosti, saj se ta priznava samo za izjave ex cathedra, to je v okviru Svetega sedeža.

Sveti sedež je tudi zadnji apostolski sedež, kot so se v prvih časih krščanstva imenovale glavne škofije, ki so se pozneje razdelile na Arhidiakonate. Danes nosi naslov Sveti sedež tudi škofija v Mainzu (Nemčija).

• Codice di diritto canonico commentato, Quaderni di diritto ecclesiale, Ancora, Milano 2001.